Hvala za besedo, predsedujoči.

V tem zakonu v Levici vidimo pluse in vidimo minuse.

Če predlog na začetku pogladim in pobožam, naj povem, da se zelo strinjamo s predlaganim načinom izrabe očetovskega dopusta, zato ker se očetom dopušča več možnosti glede izrabe tega dopusta. Ravno tako je smiselno, da se starševski dopust razširi tudi na posvojitelje. S tem nimamo nikakršnih težav in ukrep ocenjujemo kot pozitiven, tudi sistemsko ureditev pri nakupu vinjete za velike družine. Naprej, korak v pravo smer je takisto odprava varčevalnih ukrepov in zato podpiramo tudi črtanje začasnega ukrepa, ki je omejeval pravico do enkratne pomoči ob rojstvu otroka in bodo zdaj te pravice deležne vse družine. Ob tem pa naj kar takoj opozorim na nek širši problem, ki ga imamo s socialno politiko ravno na tem področju. Vlada je šla v odpravo, pa njena koalicija ali pa Ministrstvo za delo, kakor želite, je šla v odpravo recimo zamejevanja otroškega dodatka po celotni lestvici, torej tudi za najbolj premožne družine. Zdaj se je z zadnjim sproščanjem zgodilo to oziroma se je pač sprostilo, da družina, v kateri dva starša, vsak prinese v gospodinjstvu 2 tisoč evrov neto, prejmeta še 50 evrov otroškega dodatka oziroma otrok v taki družini. Zdaj, glede na to, da je šlo za sproščanje varčevalnih ukrepov, je to zagotovo okej, ni pa okej, da se vzporedno še vedno pušča na suhem revne delavske družine, marginalizirane skupine, in tako naprej. Otroški dodatek se še vedno upošteva pri cenzusu socialne pomoči in se, ko pride do revnih delavskih družin, država še vedno pretvarja, da pomaga. Po eni strani taki družini nameni otroški dodatek, po drugi strani pa odgrizne socialno pomoč. To priča o bistveno zgrešenih prioritetah na tem področju, katerih posledica je, namesto reševanja spirale revščine, njeno poglabljanje oziroma njeno vztrajanje, za katerega ni absolutno nikakršnega razloga, tudi računovodskega ne, kaj šele razloga družbene pravičnosti, ker vemo, da imamo visoko gospodarsko rast, vemo, da so korporativni dobički pri nas visoki, sredstev je dovolj, s tem pa je padel še zadnji, recimo temu, varčevalni argument, zakaj se stanje stvari ohranja tako, kot se.

Nekako iz istega fazona se napajajo tudi nekateri slabi ukrepi v tem konkretnem predlogu. Da bom zelo plastičen … Tukaj se predvideva izplačilo enkratne pomoči družinam ob rojstvu otroka, kar je okej, kar pa ni okej, pa je, da naj bi se to izplačilo zgodilo na način dobroimetja. Ja, kaj pa manj premožne… Mislim, to se uvaja z argumentom oziroma je intenca predlagatelja tukaj jasna – zato ker sumijo zlasti revne, verjetno, družine, da te pomoči ne bodo porabile za dobrobit otroka, ampak, kaj jaz vem, za plačilo položnic ali pa karkoli drugega. To, mislim da, je zelo neživljenjsko poseganje v avtonomijo staršev pri skrbi otroka, izraža se visoka stopnja nezaupanja do revnih delavskih družin, poleg tega pa itak odpira še možnosti korupcije in je birokratska nočna mora zaradi tega, ker bodo starši lahko prišli do opreme in drugih potrebščin samo pri izbranih ponudnikih. Pri tem, da neka revna delavska družina dobi otroka, bo šla pa po, ne vem, neko opremo, ki je iz druge roke, pa bo na tak način prišla skozi cenejše, in podobno. S tem se ljudem odvzame ta manevrski prostor. Ampak v istem času, ko Vlada sumniči revne in delavske družine, da ne znajo razpolagati s temi sredstvi, pa hkrati ne sumniči bogatih družin - že prej sem omenil, vsak od staršev prinese 2 tisoč neto -, da teh 50 evrov otroškega dodatka, kolikor ga prejmejo, kljub temu da so v špici dohodkov v naši državi, ne bodo porabili za svoj luksuz ali pa investicije na Wall Street, če želite, da sem malo bolj plastičen, pa mogoče malo bolj pompozen. Tukaj, mislim da, imamo opravka z zelo grdim argumentom socialne stratifikacije. Prva stvar, ki jo je treba narediti, če želimo, da se otroški dodatek in vsi ti transferji uporabljajo za dobrobit otroka, je nasploh okrepiti socialni položaj najnižjih dohodkovnih razredov – od dviga denarne socialne pomoči do tega, da izvzamemo otroški dodatek iz cenzusa za taisto socialno pomoč. Največji problem tega zakona je pa zagotovo odvzem otroškega dodatka oziroma želja po odvzemu otroškega dodatka, če nek otrok ni vpisan v šolo. Na tej točki bi rad korigiral gospo državno sekretarko, da amandmaji, ki črtajo to določbo, niso bili vloženi samo ravnokar. Vložili smo jih v Levici in smo to naredili že v petek oziroma celo že v četrtek. Pa še malenkosten komentar oziroma pripomba na enak amandma, ki so ga ravnokar vložile koalicijske poslanske skupine in je enak kot naš. V vaši obrazložitvi piše takole: »Predlagana rešitev sledi pripombam varuhinje človekovih pravic in opozorilom strokovne javnosti, zato predlagamo umik določbe.« Tukaj bi samo opozoril, da varuhinja sploh ni zahtevala črtanja, tako da sklicevanje na varuhinjo je malo tako-tako, ampak, v redu, to je malo mimobežno. Tako da, upam, da se bo ta sporna, problematična določba iz 7. člena izčrtala, ker ni pošteno, da se otroka sankcionira in da se ga sankcionira dvakrat. Najprej mu neka družina, pa neki starši lahko iz različnih razlogov – bodisi zaradi tega, ker so pač personalno odgovorni, bolj verjetno pa zaradi nekih socialnih okoliščin – odrečejo možnost normalnega izobraževanja, potem pa tukaj svoje naredi še država in jim odreče še možnost do otroškega dodatka in to zagotovo ni prav, niti ta ukrep ne dosega ciljev, ki bi jih želel dosegati. Podobno napačen ukrep penaliziranja je tudi predlog, da se nekaterim otrokom otroški dodatek zmanjša, ker niso vpisani v vrtec. Torej, to je ta omejitev 20-odstotnega pribitka k otroškemu dodatku, če predšolski otrok ni vpisan v vrtec. No, in ta dodatek bi Vlada za doseganje večjega vpisa rada odvzela otrokom, starejšim od 4 let, pri tem pa zelo jasno navaja, da je njen argument predvsem statističen – da se zasleduje strateške cilje EU 2020 o vključenosti otrok v vrtec od 4. leta starosti do vstopa v šolo na raven 95 %. Spet se tukaj penalizira otroke, penalizira se starše, penalizira se delavske in deprivilegirane družine. Zakaj? Samo zato, da bo neka statistika dobro izgledala. To zagotovo ni zadosti močan argument, da se gre v zmanjševanje oziroma omejevanje otroškega dodatka. Kaj je problem z izplačevanjem enkratne pomoči ob rojstvu otroka v obliki dobroimetja, sem pa že izpostavil in tudi na tej točki bomo podprli amandma, ki so ga vložili kolegi iz Nove Slovenije.

Za zaključek pa še eno vprašanje … Omejevanje glede na izobraževalno ali pa socialno varstveno vertikalo se predlaga tudi pri prvem odstavku 77. člena oziroma mogoče, mogoče bodo taki učinki. No, bomo videli, kaj bodo odgovorili predstavniki predlagatelja. In sicer, takole gre pri veliki družini, torej družini z več kot tremi otroki in njihovemu dodatku, predlaga se naslednja formulacija: dodatek za veliko družino je letni prejemek namenjen družini, ki ima v koledarskem letu najmanj en dan tri ali več otrok do starosti 18 let, po 18. letu pa, če imajo status učenca, dijaka, vajenca ali študenta, vendar najdlje do 26. leta starosti. To je nova predlagana formulacija. Obstoječa formulacija, ki je po mojem ustreznejša, se pa glasi takole: dodatek za veliko družino je letni prejemek, namenjen družini, ki ima v koledarskem letu najmanj en dan tri ali več otrok do starosti 18 let, po 18. letu pa, če so otroke starši dolžni preživljati v skladu z določbami zakona, ki ureja družinska razmerja. Torej, stvar ni zamejena glede na to, ali je nekdo vključen v nadaljnje korake izobraževanja ali ne in tukaj me zanima, zakaj se je tukaj zgodila ta sprememba dikcije in kaj želijo predlagatelji z njo doseči.