Hvala lepa, predsednik.

Spoštovane poslanke in poslanci, spoštovani gostje!

Pred vami je novela Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih, ki prinaša nekatere praktične izboljšave. Prvi ukrep, ki ga prinaša Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih, je odprava začasnega ukrepa, in sicer se odpravlja cenzus pri upravičenosti do pomoči ob rojstvu otroka, ki zopet postaja univerzalna. To pomeni, da vsak otrok, ki bo rojen v letošnjem letu od 1. 1. 2018 dalje in potem naprej, bo upravičen do pomoči ob rojstvu otroka v znesku 260 evrov. Zakon predlaga tudi, da se potem ta pravica spremeni v tako imenovano dobroimetje, glede na to, da se velikokrat pojavljajo pomisleki, da je treba sprejemati ukrepe, ki so namenjeni neposredno otrokom, se tudi v otrokovo korist porabijo in uporabijo, predlagamo dobroimetje, in sicer je bil potem predlog amandmaja koalicije, ki ga tudi podpiramo, da se to dobroimetje začne s 1. 1. 2020 dalje.

Drugi ukrep je nov način izrabe očetovskega dopusta, ki sledi temu, da bo bolj enostaven, pregleden in fleksibilen, pri čemer pa vemo, da se je z začetkom letošnjega leta sprostilo še dodatnih 5 dni očetovskega dopusta, plačanega seveda, vseskozi zdaj govorimo samo še o plačanem očetovskem dopustu, in tako so očetje upravičeni do 30 dni plačanega očetovskega dopusta. Zakon pa prinaša nekoliko spremenjene določbe, kako se ga lahko koristi, kdaj ga bodo lahko izrabili, možno ga bo izrabiti tudi v celoti istočasno z materjo otroka takoj po rojstvu, zato ker se je ugotovilo, da je to zgodnje koriščenje, ki je bilo do zdaj 15 dni v prvih 6 mesecih po rojstvu otroka, tisto, ki so se ga skoraj 90 % posluževali očetje, kar je prineslo dobrobit res celotni družini in še zlasti otroku, in zato se nam zdi to pomembno spodbujati in tudi omogočati tovrsten način koriščenja. Tretja sprememba je 30 dni starševskega dopusta za posvojitelje oziroma osebe, ki jim je otrok zaupan v vzgojo in varstvo z namenom posvojitve, in sicer za tiste otroke, ki so že zaključili prvi razred osnovne šole, ne pa še celotne osnovne šole, torej so mlajši od 15 let. Do zdaj posvojiteljskega dopusta za toliko stare otroke ni bilo, vendar pa je pomembno, da se uvede tudi za posvojitelje, ki posvojijo otroke od zaključka prvega razreda osnovne šole pa do 15. leta.

Nadalje je sprememba, da se spreminja starost otroka, za katerega so starši upravičeni do povečanega zneska otroškega dodatka, za 20 %, in sicer bo po novem to veljalo za otroka, starega do 4 let. Gre za to, da je bil ta povečan otroški dodatek uveden za predšolske otroke, ki ne obiskujejo vrtcev, in sicer v obdobju, ko je bilo izjemno veliko pomanjkanje mest v vrtcih. Zdaj se ta mesta sproščajo in zlasti v drugem starostnem obdobju, torej od 4 do 6 let, nam je Ministrstvo za izobraževanje in tudi občine poročajo, da teh mest ne primanjkuje več. Cilj države, skupnosti pa je, da je čim večje število otrok vključenih v predšolsko vzgojo, zlasti tistih pred šolo, in zato tak ukrep ni več potreben, torej višji otroški dodatek za tiste, ki niso vključeni v vrtec. Tudi strateški cilj EU 2020 o vključenosti otrok v vrtec od 4. leta starosti do vstopa v šolo je 95 % in ta cilj seveda podpiramo in ga zasledujemo tudi v Sloveniji.

Nadalje je veliko reakcije spodbudil predlog, da do otroškega dodatka ne bi bili upravičeni starši v primeru, če otrok iz neupravičenih razlogov ne obiskuje osnovne šole. Veliko je bilo pozivov, naj se to področje uredi tudi na ta način. Vemo, da je obiskovanje osnovne šole obvezno, osnovna šola je obvezna, otroški dodatek je namenjen tako preživljanju kot vzgoji in tudi izobraževanju in vključitev v izobraževanje je ena temeljnih dejavnosti socialnega vključevanja in ena temeljnih priložnosti ter možnosti, ki jih vsak otrok mora imeti in to celotno osnovno šolo. Veste, da obstajajo ukrepi preko šolske inšpekcije, šolske svetovalne službe, centri za socialno delo opravljajo tako svetovalne razgovore z družino, starši in otroki, skušajo druge ukrepe uporabiti. Šolska inšpekcija ima možnost izrekanja glob za ne obiskovanje osnovne šole, pa vendar se kljub temu pojavljajo težave. Ta predlog je bil poskus v tej smeri veliko bolj z vidika preventivne vloge kot z vidika sankcioniranja, ampak sporočilnost je hotela biti dana, da je res pomembno, da vsi otroci ves čas obiskujejo osnovno šolo v celoti, od prvega dneva do zadnjega dneva, ker le tako imajo potem lahko priložnost za naprej v življenju. Vendar zaradi burnih pomislekov, ki so bili izpostavljeni, tudi nasprotovanja dela strokovne javnosti, in do neke mere seveda tudi ti pomisleki so upravičeni, je še naprej treba iskati ustrezne načine, kako zagotoviti obiskovanje osnovne šole za vse otroke, se strinjamo z amandmajem, ki je bil ravnokar vložen, da se ta ukrep črta in da ga torej zakon ne bi vseboval.

Naslednja zadeva, ki se ureja, ureja se, sistemsko se ureja tokrat prvič, pravica do pomoči pri nakupu vinjete za velike družine. Veste, da je bilo do sedaj to urejeno projektno, da tiste velike družine, ki so si morale kupiti večji avto in je zaradi tega bila tudi dražja vinjeta, so razliko dobile povrnjeno preko Rdečega križa. Že takrat, ko je bilo to uvedeno smo obljubili, da bo zadeva sistemsko urejena in sedaj se v zakonu to ureja, tako da je ustrezna pravna podlaga in da je to dejansko postala zakonska pravica. Enako pa se tudi sistemsko ureja za invalide in invalidske organizacije do razlike v ceni vinjete. In tudi v tem primeru bo sedaj zaenkrat ta zakon, sistemski zakon za ureditev tega področja v celoti za vinjete, torej tako za invalide kot za velik družine. Ko pa bo naslednja sprememba zakona o izenačevanju možnosti invalidov pa bo ta del glede vinjeta za invalide prenesen v tisti zakon, torej v ZIMI.

Potem se ureja tudi, da je do delnega, da bo do delnega plačila za izgubljeni dohodke upravičen tudi zakonec oziroma zunajzakonski partner, ki dejansko neguje in varuje otroka svojega zakonca oziroma zunajzakonskega partnerja, zato ker pač se je pojavila tako potreba kot tudi iz dejanske situacije iz realnosti izhaja, da so tudi zakonci, ki niso pač starši teh otrok, torej eden od zakoncev tisti, ki tega otroka dejansko varuje in neguje in je zato prav, da je upravičen tudi do nadomestila.

Staršem se tudi ne bo več ukinila pravica do delnega plačila za izgubljeni dohodek, če bo otrok zaradi zdravljenja v zavodu več kot 30 dni, kar je bil do sedaj primer, zato ker vemo, da tako rekoč vedno je eden od staršev, ponavadi seveda tisti, ki ima pravico do delnega plačila za izgubljeni dohodek z otrokom v bolnici. Kar pomeni, da zanj skrbi tudi tam in je kar smiselno, da se to uredi ustrezno. Torej, da se pravica do delnega plačila za izgubljeni dohodek ne ukine. Ravno tako pa tudi podpiramo namen amandmaja, ki ga je vložila Poslanska skupina SMC glede plačila deleža nadomestila za izgubljeni dohodek za enega od staršev v primeru, ko je otrok vključen in v institucionalni varstvo, pa vendarle je več kot eno četrtino časa v letu doma oziroma v bolnišnici. Torej, zaradi bolezni ali druge odsotnosti, pač ne more biti vključen v to institucijo in bi ta delež nadomestila za izgubljeni dohodek tudi pripadal. Hvala.