Najlepša hvala za besedo. Lepo pozdravljeni, spoštovani poslanci, spoštovane poslanke.

S predlaganim zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnih financah se v pravni red Republike Slovenije dokončno prenaša direktiva Sveta 2011/85 o zahtevah v zvezi s proračunskimi okviri držav članic. V okviru Evropske unije je bil namreč novembra 2011 sprejet paket zakonodajnih predlogov petih uredb in direktive, katerih namen je bil okrepiti fiskalno odgovornost držav članic in okrepiti njihovo ekonomsko upravljanje. Direktiva je bila v slovenski pravni red delno prenesena že z Zakonom o fiskalnem pravilu, dokončno pa bo pravno implementirana s predlaganimi spremembami in dopolnitvami Zakona o javnih financah. Nadalje je bilo treba določiti ureditev, povezano s srednjeročnim načrtovanjem fiskalne politike, saj Zakon o fiskalnem pravilu v več določbah napotuje na ureditev v zakonu, ki ureja javne finance. S predlaganim zakonom se določata proračunska dokumenta, na podlagi katerih bo načrtovanju prioritet države posvečena bistveno večja pozornost, to sta državni program razvojnih politik in srednjeročna fiskalna strategija.

Državni program razvojnih politik vlada sprejme do 30. novembra tekočega leta, vsebuje pa razvojne usmeritve in tiste prioritete vlade, ki so ključnega pomena za razvoj Slovenije. Do sedaj so se ti načrti pripravljali spomladi ob pripravi nacionalnega reformnega programa in programa stabilnosti, v okviru predlaganega postopka se zdaj čas priprave proračunskih dokumentov za naslednja štiri leta začne že jeseni, ko do sredine oktobra tekočega leta ministrstva za svoja področja predlagajo seznam prioritet. Na tej podlagi predstojnik službe, pristojne za razvoj, v sodelovanju z ministrom, pristojnim za finance, pripravi predlog državnega programa razvojnih politik, ki ga do konca novembra sprejme vlada. Poleg ključnih prioritet in razvojnih usmeritev vlade dokument vsebuje usmeritve za predvidene strukturne reforme in ostale institucionalne spremembe ob hkratni zahtevi, da morajo biti finančne posledice skladne z omejitvami, ki izhajajo iz Zakona o fiskalnem pravilu. Kljub temu, da je za pripravo finančnih načrtov uporabnikov proračuna treba razpolagati tudi z zadnjimi makroekonomskimi napovedmi, je mogoče trditi, da bo državni program razvojnih politik ključni dokument, ki bo v prihodnje predstavljal osnovno za pripravo finančnih načrtov proračunskih uporabnikov.

Srednjeročna fiskalna strategija je dokument vlade, v katerem se opredeljuje in začrta smeri fiskalne politike v naslednjih letih oziroma na srednji rok. Fiskalna strategija vsebuje vrsto elementov, ki služijo kot podlaga za ugotovitev ustreznosti konsolidacije javnih financ. Z amandmajem je na zahtevo Evropske komisije dodana obveznost, da fiskalna strategija vključuje tudi kvalitativne in kvantitativne opise ukrepov, s katerimi se bo dosegel ciljni saldo sektorja država, analizo občutljivosti ob različnih predpostavkah rasti bruto domačega proizvoda in obrestnih merah ter odgovornost ministra, pristojnega za finance, za pripravo okvira programa stabilnosti, napovedi prihodkov in izdatkov sektorja država ter za izvedbo ukrepov, ki jih je treba sprejeti v okviru ugotovljenih odstopanj iz 11. člena Zakona o fiskalnem pravilu. V skladu s tem členom je bilo treba v Zakonu o javnih financah določiti tudi ukrepe za primer, če se srednjeročna uravnoteženost ne izvaja v skladu z Zakonom o fiskalnem pravilu ali če Republika Slovenija sprejme priporočilo oziroma poziv Sveta zaradi odstopanja od določb Pakta za stabilnost in rast. Predlagani zakon za tovrstne primere ministru, pristojnemu za finance, podeljuje pooblastilo, po katerem lahko dovoli prevzemanje obveznosti samo na podlagi njegovega predhodnega soglasja, lahko predlaga Vladi sprejetje predpisov, s katerimi se zmanjšajo izdatki proračunov sektorja države, ali prepove prerazporejanje pravic porabe. Navedeni člen določa tudi obveznost priprave predloge spremembe okvira, če je to pomembno za zagotovitev spoštovanja srednjeročne uravnoteženosti javnih financ.

Predlagani zakon določa tudi novo nalogo Fiskalnemu svetu, in sicer mora ta vsaki dve leti opraviti analizo napovedi makroekonomskih agregatov, ki jih pripravlja Urad za makroekonomske analize in razvoj. Navedena ureditev izhaja iz zahteve Evropske komisije, s predlaganim amandmajem pa se na način, da je ureditev še skladna z zahtevami Evropske komisije, sledi pripombam Fiskalnega sveta. S predlaganim zakonom se določa še način izračunavanja in uporaba presežkov vseh institucionalnih enot sektorja država, hkrati pa na podlagi izrecne zahteve v Zakonu o fiskalnem pravilu tudi v katerih primerih lahko ustanovitelj institucionalne enote zahteva vplačilo presežkov v proračun ustanovitelja. Ker se s predlaganim zakonom določa tudi način izračunavanja presežka, se posledično ta ureditev črta iz Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije. Ob upoštevanju povedanega je bilo treba ustrezno prilagoditi tudi določbe iz zakona, ki določajo vsebino proračunskega memoranduma, hkrati pa je bilo treba za pripravo najzahtevnejših dokumentov določiti prehodno obdobje.

Torej, na koncu bi poudarila še glede pripomb na to verzijo zakona … Pripomba Združenja občin v delu, ki se je nanašala na pristojnost ministra za finance oziroma Vlade, da posega na višino izdatkov občin, je z amandmajem upoštevana, medtem ko se določba o možnosti povečanja premoženja institucionalnih enot sektorja država ne nanaša na povečanje premoženja pri občinah. In pa vsebina predlaganega zakona je usklajena tako z Evropsko komisijo, z vloženimi amandmaji pa sledi tako pripombam Fiskalnega sveta kot Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora.

Toliko za uvod. Hvala lepa.