Hvala za besedo.

Na predlog zakona smo podali pisno mnenje, ki ga ne bi v celoti povzemala. V njem smo med drugim opozorili na določene nejasnosti pri opredeljevanju vloge investitorja in prejemnika spodbude. Predlog zakona namreč določa, da vlogo za spodbudo odda investitor, pogodbo o dodelitvi subvencije pa sklene prejemnik spodbude, čeprav je vlogo oddal investitor in je bilo z odločbo tudi odločeno o njegovi vlogi in njegovih zavezah glede investicije.

Določene nejasnosti so bile tudi v primeru strateške investicije, glede katere smo mi razumeli, da lahko strateški investitor na podlagi sklepa vlade o izvedbi strateške investicije pridobi tudi subvencijo. To smo sklepali na podlagi 1. člena zakona, ki govori o tem, da zakon določa oblike investicijskih spodbud in njihovo dodeljevanje, kot tudi iz ostalih členov, ki so se nanašali na strateško investicijo, saj se je povsod uporabljal pojem prejemnika spodbude.

Iz predlaganih amandmajev in pojasnil ministrstva izhaja, da se bodo na podlagi sklepa vlade lahko izvedel razlastitven postopek in omogočilo projektno vodenje kadar bo investitor s tem soglašal. Med tem ko bo investitor subvencijo lahko pridobil na podlagi pravil, ki veljajo tudi za ostale investicije, neodvisno od tega ali gre za strateško investicijo ali ne. Iz pojasnil ministrstvu tudi razumemo, da se bo lahko omogočilo strateškemu investitorju tudi zgolj projektno vodenje. Vendar v tem primeru se nam pač postavlja vprašanje zakaj mora investitor v svoji vlogi, tudi v tem primeru, priložiti elaborat z utemeljitvijo javne koristi in zakaj se mora samo zaradi projektnega vodenja s pogodbo zavezati, da bo investicijo ohranil v regiji 10 let, da bo ohranil določeno število delovnih mest ter celo predložiti bančno garancijo za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti. Z vidika investitorja se zdi to dokaj nesorazmeren ukrep.

Morda bi omenila samo še 8. člen predloga zakona, kjer kljub vloženemu amandmaju še vedno ni jasno, kako se bo določila višina nadomestila za stavbno pravico ter kaj se bo zgodilo v primeru prenehanja stavbne pravice, če se investicija ne bo začela izvajati v roku petih let od sklepa vlade.

V bistvu se nam postavlja vprašanje, če dikcija pod istimi pogoji, če se nanašajo tudi na primer stavbne pravice in ali bo morala občina investitorju v tem primeru vrniti celoten znesek nadomestila, čeprav je določeno obdobje investitor imel stavbno pravico na nepremičnini in tudi morebiten znesek za povečanje tržne vrednosti nepremičnine na podlagi stvarno pravnega zakonika.

To je mogoče to glede našega mnenja.

Kar nekaj naših pripomb je upoštevanih z amandmaji koalicije in predlogi za amandmaje odbora. Glede nekaterih pa je ministrstvo podalo pojasnila. Hvala.