Hvala lepa.

Torej, da se želimo pozicionirati kot R&D hap, se pravi, nek center razvoja razvojnih aktivnosti, s čimer želimo dvigniti prepoznavnost Slovenija in ena od takšnih investicij, ki jo rad poudarim, je bila investicija Yaskawa v Kočevje. To je točno to o čemer govorimo in takšnih investicij si želimo. In še enkrat bi rad poudaril, investicija Magne v Hočah, tako zloglasna, kot nam dostikrat očitate, ja, vse se dogaja in počnemo naprej za naslednje faze. Prva faza je res lakirnica, ampak lakirnica, State of the art, kot se reče, tehnologije in je povezana z avtomobilsko industrijo, ki je ena ključnih industrij v Evropi in zaključimo že enkrat to, ker mi potem kakšen sociolog v kakšni izmed oddaji govori kako je to nič vse skupaj, v življenju pa še nikoli ni bil v tovarni kaj šele, da bi zaslužil kakšen evro s tem ko, ne mislim na vas, gospod profesor Trček, ne, ne, ne me narobe razumeti, ampak v četrtek je bil tak primer. Sem tudi sam sociolog, pa vem o čem govorim. Tako da, to enostavno ne sprejmemo kot kritiko.

Skratka, jasna je usmeritev. Tudi v tem zakonu dodelitev, pogoj za dodelitev spodbud nadpovprečno dodana vrednost na zaposlenega, razvojna usmeritev. Tukaj bo potrebno upoštevati tako strategijo pametne specializacije kot ostale razvojne dokumente Slovenije in mislim, da tukaj ni sploh dileme o tem.

Kar se tiče še nekih sprememb, ki smo jih poskušali tudi skozi zakonodajo. Govorim predvsem o gradbenem zakonu, ki je nekaj glavnih poenostavite investitorjem le prinesel, ki pravzaprav integrira gradbeno dovoljenje, okoljevarstveno soglasje in še nekatere postopke skrajšuje, tako da tukaj je bilo nekaj storjenega. Tudi Zakon o urejanju prostora, nekaj govori o tem in verjamem, da bodo tukaj določeni postopki tudi lažji.

Seveda so pomembne tudi z vidika tega zakona vse aktivnosti, promocijske, ki jih izvajamo zato, da privabimo v Slovenijo investitorje, in da slovenskim podjetjem omogočamo lažje investiranje. Še enkrat bom poudaril, da v tem trenutku na ministrstvu deluje skupina, ki zdaj predvsem slovenskim podjetjem, kar nekaj je teh želja, pomaga pri raznih dokumentih, pri umeščanju v prostor, pri pridobivanju dokumentacije, potem pa bo to nalogo prevzel kot rečeno, spot točka na Spiritu.

Preden grem res še na zaključek, bi povedal glede dodeljenih sredstev slovenskim podjetjem, ker ali pa na splošno, v lanskem letu, Slovenija je, oziroma Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo je skupaj za potrebe slovenskega gospodarstva lani namenila 72,7 milijona evrov za spodbujanje tujih neposrednih investicij. Torej, po obstoječem zakonu o tujih neposrednih investicijah, smo namenili 6,5 milijona evrov v letu 2017. To predstavlja 8,9 %, pri čemer v letu 2014 in 2015 ni bilo niti evra namenjenega tujim investicijam. Torej, očitek, da ves denar ali koliko denarja namenjamo tujim podjetjem, ki investirajo v Sloveniji ne drži. In to so samo neposredne sredstva, koliko je še ostalih, ki smo jih preko drugih mehanizmov zagotovili slovenskim podjetjem, boljše da niti ne govorim.

Torej, velika večina tistih podjetij, ki je dobila, mislim, da jih je bilo 755, spodbude v letu 2016, mislim, da je več kot 90 % je bilo s 50 ali več odstotnim lastniškim deležem Slovencev. Tako, da mislim, da, še en očitek, ki ga dostikrat poslušamo pa ne zdrži.

In zdaj za zaključek, torej da vseeno pogledamo še tiste ključne zadeve, ki jih prinaša ta zakonska rešitev oziroma rešitve tega zakona, predloga, ki ga imate na mizi, prinaša torej novost, ki sem jo že uvodoma izpostavil o izenačitvi ukrepov spodbujanja investicij, tako za domače kot tuje investitorje. To je bila ena izmed zavez ministra za gospodarstvo gospod Počivalška ob nastopu mandata, to bi verjetno že prej uresničili, pa nam je prišla tudi Magna in potem zloglasni lex Magna, pa smo se malce več potem s tistim ukvarjali, ampak zdaj imamo tukaj predlog zakona, ki počne točno to, torej izenačuje slovenske in tuje investitorje, kar mislim, da je ena najpomembnejših zadev tega zakona in gre na roko slovenskim investitorjem.

Predlog zakona določa oblike investicijskih spodbud, pogoje, merila, postopke dodeljevanja investicijskih spodbud. Tukaj govorim o subvencijah, spodbude v obliki kredita, garancije, subvencionirane obrestne mere in seveda tudi možnost nakupa nepremičnin, v lasti samoupravnih lokalnih skupnosti, po cenah, ki so nižje od tržnih.

Še ena pomembna zadeva, ki jo uvajamo ali pa vnašamo v ta predlog zakona je ta, da damo lokalnim skupnostim, torej občinam možnost, da v kolikor imajo dobrega investitorja, jim gredo na roko, gredo investitorjem na roko, in neko zemljišče, ali je to v industrijski coni ali je to kakšno degradirano območje, prodajajo potencialnemu investitorju pod tržno ceno, in mu na ta način olajšajo dostop do te investicije. To je po eni strani zavestna izguba lahko prihodka za lokalno skupnost, ampak na dolgi rok seveda še kako učinkovito, ker vendarle se ustvarjajo delovna mesta plus gradi vsa potrošnja, vse kar potem investicije prinesejo.

Nekaj kar je tudi novega, seveda, ta zakon opredeljuje strateško investicijo. S tem se želimo izogniti podobnim zgodbam, kot je bila lex Magna, ni bila najboljša, se strinjam z vidika zakonodaje, z vidika vseh postopkov, ampak v trenutku, ko nam je povpraševanje ali interes Magne priletel na mizo, je bila to edina varianta, da to investicijo tudi pripeljemo in izpeljemo v Sloveniji. Lahko nam očitate marsikaj, ne morete nam očitati pa netransparentnosti, ne tega, da smo vselej dali na mizo vse podatke, kar je bilo treba, da smo karkoli skrivali pod mizo, in tudi danes, še enkrat poudarjam, jaz še vedno verjamem, da je ta zgodba, kk je trenutno v izgradnji, torej lakirnica prvi del in da sledijo naslednje faze do popolne avtomobilske digitalizirane, če želite, tovarne, na kakršno smo lahko samo ponosni. In vse kar počnemo zdaj v povezavi s to investicijo, gre v tej smeri. Tako, da s tem, ko uvajamo v ta predlog zakona to strateškost neke investicije, se želimo izogniti podobnim zgodbam, kot je bila ta.

Seveda je ta, preden strateška investicija ali pa investicija postane strateška, mora to predlagati ministrstvo, minister, potrditi vlada s sklepom in znotraj tega se določa tudi nov razlastitveni namen in to je nekaj, kar je tudi sprožilo kar nekaj negodovanja, nekaj nezadovoljstva. Naj takoj pomirim vse tiste, ki dušebrižniško za to skrbijo. Glejte, ne bo nič enostavnega, ne bo velikih razlaščanj, najprej da je investicija strateška, mora biti izjemno velika in pomembna za Slovenija. In do zdaj te kriterije, tudi ki so v zakonu, v bistvu, če prav vem, izpolnjuje samo Magna. In jaz bi si želel, da pride še kakšen tak investitor, ampak roko na srce, v 26 letih takšne investicije nismo imeli, je bila torej samo ena. In so tukaj seveda že s tega vidika strahovi pred nekim velikim razlaščanjem neupravičeni.

Pod dva, seveda zelo jasno piše, da lahko pride do določene razlastitve, samo pod pogojem, da je prostorsko ta investicija že jasno začrtana, da ima izveden občinski prostorski načrt, da je umeščena, šele potem se lahko to zgodi. Torej, nobenega strahu, da bi ali država ali lokalna skupnost ali bilokdo kar razlaščal vse povprek. Daleč daleč od tega. Damo pa seveda manjšo možnost ali pa možnost, da zaradi določenih zadev, zato, da se postopki hitreje izpeljejo in da ne pride do zavlačevanja, to zgodi. In naj povem, da možnost razlastitve nudijo Slovaška, Francija, Nemčija. Torej, države, po katerih se vsaj kar se tiče Francije, Nemčije, marsikdaj in marsikje zgledujemo. In to ni nič novega. To je pravzaprav nekaj običajnega, govorim še enkrat, pri velikih strateških investicijah. In vemo, piše v zakonu točno kakšna ta investicija mora biti.

Še potem splošne aktivnosti, zakon določa tudi splošne aktivnosti spodbujanja investicij in internacionalizacije. Predlog zakona minimalno posega v že veljavno zakonodajo, vse ugodnosti za podjetja, ki so že v veljavi ostajajo. Dobili smo seveda tudi nekaj amandmajev, amandmaji si večinoma sledijo mnenju in priporočilu Zakonodajno-pravne službe in so v večji meri redakcije narave, zato z njimi v celoti tudi soglašamo. Seveda, ampak Trgovinske zbornice, glede vključitve oziroma neizbrisa trgovine med ključnimi dejavnostmi tudi lahko sprejemamo, pri čemer sem tudi na odboru Državnega sveta jasno povedal, glede na število kvadratnih metrov trgovin, trgovskih prostorov na prebivalca v Sloveniji ni variante, da bi podpirali gradnjo novih trgovskih centrov. Ni niti najmanjše možnosti. Lahko pa, če se nek trgovec odloči in v Sloveniji postavi prvo digitalizirano trgovino brez blaga in takšno, kot je Google postavil pred kratkim v Ameriki v Evropi. V tem primeru skočimo takoj in rečemo, zakaj pa ne. Želimo biti referenčni, želimo biti seveda prebojni.

Tako, da to.

Jaz bi ob zaključku rekel, da slovensko gospodarstvo potrebuje krovni zakon s področja investicij. Da je prav, da na enem mestu združimo vse spodbude, vse postopke, ki so za to, da smo kolikor se le da učinkoviti in prijazni gospodarstvu na enem mestu, torej, da, še enkrat poudarjam, zelo jasno zapišemo in rečemo, kakšnih investicij si želimo, to so seveda investicije z visoko dodano vrednostjo, prebojne investicije, tudi investicije v digitalizacijo in vse kar je povezano s tem. In da še enkrat zelo jasno izpostavim na koncu, zakon oziroma predlog zakona izenačuje slovenske in tuje investitorje, s čimer slovenskim podjetjem daje dodatno možnost za to, da pridejo do javnih sredstev pri izvajanju svojih investicij.

Naj samo še zaključek res dodam, ker je seveda največ tudi govora, ali pa precej se vrti okrog sredstev, in to da namenjamo finančne spodbude. Trend v Evropski uniji je zelo jasen, zmanjšujejo se neposredne spodbude, torej finančne spodbude in podpora investitorjem gre v druge smeri, predvsem tudi kakšne davčne / nerazumljivo/ po nekaterih državah, govorimo o olajšanju postopkov, govorimo tudi o razlastitvah in tako naprej. Zmanjšujejo pa se, kot rečeno, torej neposredne finančne spodbude. In temu seveda sledi tudi Slovenija, tako se je s 1. 1. letošnjega leta, del, ki dovoljuje višina spodbude, neposredne finančne spodbude podjetjem, ki investirajo v zahodni Sloveniji znižal s 15 na 10 % upravičenih stroškov, na vzhodu, ki velja za manj razviti del Slovenije, ostaja ta delež 25 %.

Hvala lepa za vašo pozornost.

Še enkrat, se opravičujem, ker sem bil malo daljši, ampak sem želel, da vidite celo sliko, vse pravzaprav, kar počnemo in da je ta zakon samo en del tega, ali pa aktivnosti, s katerimi želimo res to slovensko poslovno okolje narediti prijazno do podjetij.

Hvala.