Hvala lepa, predsednica. Spoštovani poslanci, drage poslanke. Če mi dovolite, bi to tematiko oziroma obrazložitev predloga zakona, ki je pred vami, umestil v malce širši kontekst naših aktivnosti in naporov, da čim bolj izboljšamo, da poslovno okolje za investitorje, za podjetja v Sloveniji naredimo čim bolj prijazno. Zato vas sprašujem, ali si lahko vzamem nekaj minut več časa? Sicer, če bom predolg, me prekinite, ampak rad bi vam res poskušal pokazati, da ta predlog zakona, ki je na mizi pred vami, ni del ali pa samo nekaj nekje obešeno, ampak sodi v sklop vseh aktivnosti, ki jih na ministrstvu izvajamo od začetka tega mandata. Zelo načrtno, z zelo jasno opredeljenimi cilji. To bi rad poudaril.

Če mi dovolite, bi začel na kratko malce s pogledom tudi evropskega stanja ali pa situacije na področju investicij kot takih, tujih investicij, ker smo vendarle, Slovenija je del Evropske unije, del evropskega prostora, zato trendi, ki so značilni za Evropsko unijo, seveda prevladujejo tudi v Sloveniji. Najprej je treba omeniti, da Evropska unija ostaja najpomembnejša regija, tako na področju vhodnih kot tudi izhodnih investicij, ampak naraščajoči tokovi, še zlasti iz Azije, pa v Azijo ter seveda tudi ostali centri moči, ki so v svetu, nekako ogrožajo vodilno vlogo, vodilni položaj Evropske unije na tem področju. Za evropsko industrijo je bistveno, da seveda Evropska unija ostane konkurenčna kot destinacija in seveda tudi kot vir za neposredne naložbe. To je eno izmed pomembnejših področij, ki ga seveda prepoznava, kot rečeno, tudi Evropska komisija in v pregledu evropske konkurenčnosti in industrije, aktualnem, za 2017 je področje »Global Trade and Investment« navedeno na drugem, torej na strateškem mestu, da tako rečem, in tukaj notri so zapisane stvari, ki jih mora ne samo Slovenija, ampak Evropska unija kot taka sprejeti, zato da bo to konkurenčnost, ta vodilni položaj ohranila tudi v prihodnje. Investicije, in tudi Evropska unija vidi tako ali pa članice Evropske unije, so ključne zaradi ustvarjanja novih delovnih mest. To je poanta, to je najpomembnejše in seveda ne samo v Evropi, tudi drugod po svetu. Približno osem milijonov delovnih mest v Evropski uniji ustvarijo investicije iz držav izven Evropske unije. Več kot 3 milijone ameriških delovnih mest ustvarijo investicije iz Evropske unije. Torej, vidimo, kako pomembni so finančni tokovi v EU. Evropska zakonodaja kot taka, če grem na samo zakonodajno področje, na področju državnih pomoči pri dodeljevanju subvencij, olajšav ne ločuje med domačimi in tujimi podjetji. Večina ukrepov v okviru evropske kohezijske politike je namenjenih spodbujanju usposabljanja, izobraževanja, izboljšanja podpornega okolja, in tako naprej. Torej, kar želim povedati, je, da podobno kot v Sloveniji, kjer ugotavljamo, da imamo še precej rezerv na področju učinkovitega, prijaznega poslovnega okolja, podobno se omejitev ali pa težav zavedajo tudi v ostalih članicah Evropske unije in tudi nenazadnje na komisiji.

Kar se tiče pomena – če grem iz evropske perspektive, iz evropskega nivoja na Slovenijo – investicij kot takih za slovensko gospodarstvo, ki je relativno majhno, odprto, tržno gospodarstvo, mislim, da ni treba preveč poudarjati, da je to en izmed najpomembnejših vidikov internacionalizacije kot take, pa seveda tudi dejavnikov pri pospeševanju gospodarskega razvoja. V tem, mislim da, se vsi strinjamo, da ni dileme. Sami enostavno v tem globalnem svetu, sem prepričan, ne zmoremo take dinamike rasti, takšnega preboja, kot ga ta svet zahteva. Namreč, investicije pomenijo povečanje kapitala, ustvarjanje proizvodnih zmogljivosti, povečanje števila delovnih mest, kar sem že omenil, prispevajo k razvoju družbe, prestrukturiranju, predvsem pa povečujejo trgovinsko menjavo in, kar je zame še bolj pomembno, povečujejo tudi menjavo kadrov, znanja, izkušenj, veščin, prinašajo Sloveniji, v slovenski prostor dobre prakse pri upravljanju podjetij. Včasih tudi kakšno slabo, treba je priznati. Ampak vendarle, vse statistike, vsi podatki govorijo, da so tuja podjetja ali pa podjetja v večinski tuji lasti v Sloveniji nadpovprečno uspešna. Torej, vendarle nekaj počnejo, da so dobra. Jaz trdim, da so ravno tako lahko uspešna tudi slovenska, imamo pa v Sloveniji precej več podjetij, kot je tujih, in zato morda ta statistika včasih tudi zavaja. Dejstvo pa je, da investitorji, pa naj bojo to slovenski ali tuji, ko se odločijo za investiranje v neki drugi državi, so dobri in vejo, kako in kaj, zato da preživijo na zahtevnih trgih. Torej, nenazadnje so investicije pravi mehanizem tudi za uveljavljanje ali pa za aktivnosti za skladnejši regionalni razvoj in temu posvečamo še posebno pozornost in tudi v tem predlogu zakona je to jasno zapisano. Tudi Evropa seveda ima mehanizme in politike, ki dopuščajo tistim področjem, ki so manj razviti znotraj Evropske unije, znotraj posameznih držav članic, več možnosti za dodeljevanje neposrednih subvencij in seveda tudi ostalih ukrepov, kar je prav, ker moramo na ta način skrbeti, zato da tista področja, ki so zaradi takšnih ali drugačnih razlogov manj razvita, sledijo tudi ostalim trendom. Mogoče samo za primerjavo, da se tudi v Sloveniji povečuje investicija v osnovna sredstva, izboljšuje se stanje tujih neposrednih naložb, konec leta 2016 jih je bilo za 11,5 % več kot v letu pred tem in konec leta 2016 so tuje naložbe v Sloveniji znašale nekaj manj kot 13 milijard evrov.

Kaj počnejo, preden gremo na ta naš predlog in ostalo, tudi v konkurenčnih državah, bom malce kasneje povedal, bi pa zdaj rekel nekaj teh elementov, ki jih skupaj s tem zakonom izvajamo in področij, ki jih pokrivamo, zato da, kot sem uvodoma omenil, pravzaprav izboljšamo slovensko poslovno okolje, naredimo bolj učinkovito ne samo poslovno, ampak tudi okolje kot tako. Točno prva točka, ki bi jo rad izpostavil, se nanaša na okolje, natančneje na degradirana območja, ki jih je, verjetno veste, v Sloveniji tudi zaradi dogajanja v postsocialističnem gospodarstvu kar precej. Država je, in to me še posebej veseli, ker ste bili poslanci večkrat kritični do tega, da ne naredimo analize, da ne pogledamo, kaj vse je v Sloveniji, kar se tiče prostora in tistih področij, kjer bi lahko in so primerna za investitorje, in sem vesel, da smo v Sloveniji po šestindvajsetih letih opravili celovito analizo, naredili popis funkcionalno degradiranih območij, ki so imela včasih svojo funkcijo in so jo v nekem momentu izgubila in zdaj seveda propadajo. Teh je po našem popisu tisoč 81, če sem natančen, degradiranih območij na območju celotne Slovenije. Ta degradirana območja so bila evidentirana v 170 občinah na 3 tisoč 423 hektarjih površine. Tukaj me veseli, da sodelujemo tesno z Ministrstvom za okolje in prostor, z Ministrstvom za infrastrukturo, izvajal pa je to… Marko, pomagaj mi, inštitut… / oglašanje iz dvorane/ No, tako. Tako da… / oglašanje iz dvorane/ Daj, povej, Marko, ti točno naziv. / oglašanje iz dvorane/ Geografski inštitut Slovenije, no, da ne bo pomote. Sem pozabil. Torej, omenjam pa to zato, ker bo ena izmed nalog znotraj tega registra ali pa del tega registra, uporabljen tudi pri privabljanju tujih ali bomo rekli pri spodbujanju domačih investicij. Želimo si namreč, da bi ta register, ta degradirana območja čim prej spravili spet v funkcijo. Jaz mislim, da je to zelo pomembno. Na spletni strani, ki je na tem inštitutu, si to lahko seveda tudi pogledate in tam boste imeli natančno opis vseh teh tisoč degradiranih območij po občinah, tako da se vidi. Praktično, s par kliki pridete do tega, da vidite, kje so pravzaprav lahko lokacije primerne tudi za gospodarsko dejavnost. Tako da, to se mi zdi izjemno pomembno. S tem projektom nadaljujemo in, kot rečeno, ambicija je, da bodo to ljudje, ki bodo izvajali in pomagali potencialnim investitorjem pri iskanju ustreznih lokacij, to poznali v detajle, v nulo, kot se reče.

No, in zdaj sem prišel iz degradiranega prostora na ljudi, in to je naslednja izjemno pomembna aktivnost, ki jo morda celo označujem za res eno ključnih, ko govorimo ne samo o investicijah, ampak tudi o splošnem poslovnem okolju, o tako imenovanem vzpostavljanju, novem konceptu »one stop shopa« oziroma »vse na enem mestu«. Oblikujemo spot točke oziroma nacionalno spot točko, to bo v tem primeru SPIRIT, posebna točka za investitorje in izvoznike. SPIRIT se bo v ta namen okrepil, približno 20 delovnih mest je predvidenih. V ta namen imamo za naslednjih pet let zagotovljenih 11,8 milijona evrov evropskih kohezijskih sredstev, kar je še bolj pomembno. Namen, da bodo ti ljudje, ki morajo biti eksperti, ki morajo biti strokovnjaki na svojih področjih, opravljali in imeli seveda večjo koordinacijo, večji pregled nad vsemi ukrepi podpornega okolja, da bodo torej vedeli, kje so priložnosti, da bodo investitorja peljali od točke do točke, korak po korak, od urada do urada, vse, kar je potrebno storiti, da bodo ti postopki za investitorja lažji, krajši, stroškovno učinkovitejši. To je nekaj novega, ta naloga je bila že zdaj na SPIRIT, vendar kadrovsko ohromljena, da rečem, tudi strokovno, zdaj to postavljamo na nove temelje. Tukaj gre za enega izmed strateških vladnih projektov, ki bo zaživel 1. 3. letošnjega leta. Vse je pravzaprav že nastavljeno. Tukaj vidim tudi dodano vrednost vsega tega, tudi tega zakona. Da bodo tudi ti ljudje poznali zakon, poznali seveda vse spodbude, ki jih zakon navaja, tudi vse omejitve in zato je pomembno, da gre to z roko v roki, sočasno.

Ko smo že pri kadrih … Seveda so aktivnosti na področju kadrov, predvsem pri zagotavljanju primernih kadrov za investicije izjemno pomembne. V tem, mislim da, se tudi vsi strinjamo. Tukaj gremo spet sočasno s kar nekaj ukrepi, s katerimi poskušamo zagotavljati slovenskemu gospodarstvu, pa seveda tudi investitorjem, ki so že, pa ki prihajajo v Slovenijo, ustrezne, primerne kadre. Omenil bi, pa ne bom preveč na dolgo, recimo vajeništvo, ki je letos vendarle zaživelo, v šolskem letu 2017/2018, pilotno poskusno izvajanje v šestih regijah na sedmih šolah, na štirih izobraževalnih programih. Najbrž pa jih lahko še enkrat naštejem: mizar, kamnosek, oblikovalec kovin – orodjar in gastronomija – hotelirstvo. To je torej pilotni projekt, ki bo drugo leto seveda že neprimerno večji, okrepljen, tudi z mehatronikom, kar je eden izmed kadrov, ki v tem trenutku primanjkujejo, pa še z nekaterimi drugimi. Mislim, da bodo dodani v naslednjem šolskem letu trije poklici. Tako da, tukaj seveda poskušamo, tudi v sodelovanju s panožnimi zbornicami, z ostalimi ministrstvi, res narediti to vajeništvo, ta dualni sistem učinkovit. Sami najbolje veste, da je bilo v preteklosti kar nekaj poskusov, ki se niso končali najbolje, tudi tukaj bi seveda lahko imeli še marsikaj za dodati okrog tega, ampak jaz pravim: »Dajmo temu projektu priložnost.« Jaz mislim, da če bomo res skupaj vztrajali pri ciljih, ki smo si jih tudi zastavili, in predvsem, če se bo to sodelovanje med vsemi deležniki nadaljevalo, potem sem prepričan, da lahko ta koncept vajeništva, dualnega izobraževanja učinkovito uspe.

Druga zadeva, kar se tiče napovedovanja kadrov in predvsem kompetenc, veščin, znanj kadrov za prihodnost … V Sloveniji pravzaprav v tem trenutku nimamo, ali recimo temu, aktivnosti, programa, ki bi to seveda počel, ki bi nam povedal: »Okej, v Sloveniji bomo v teh in teh regijah ali pa na teh in teh branžah čez pet let, deset let potrebovali približno takšne in takšne kadre s takšnimi veščinami, s takšnim znanjem.« Zahtevna naloga, se strinjam. Ampak vendarle, to je seveda pomembno iz vidika predvsem, da se temu prilagajajo potem in v podjetjih in še bolj seveda v izobraževalnih institucijah. Zdaj, prav zdaj začenjamo skupaj z Gospodarsko zbornico, z Ministrstvom za delo, z Ministrstvom za izobraževanje in šolstvo projekt umestitve karierne platforme ali pa karierna platforma, ki bo omogočal točno to – da bo v dialogu skozi resno natančno analizo podjetij, kaj podjetja pričakujejo, kaj se dogaja v branžah, ki so ključna za slovensko gospodarstvo, kakšni razvojni premiki se dogajajo, da bomo na osnovi tega, da bo to tak program, ki bo izdelal neke projekcije. Seveda, tudi te projekcije ne bodo 100-odstotne, ampak vendarle … Nekaj pa bo, za kar bomo lahko rekli: »Glejte, približno v tej smeri gredo stvari.« In temu se je treba potem prilagajati, kot rečeno, z ostalimi sistemi. Skratka, cilj tega projekta, ki je po mojem mnenju tudi ključen, pomemben za to, da bomo imeli prave kadre v Sloveniji, dolgoročno napovedovanje potreb po kompetencah, zagotavljanje informacij za vseživljenjsko karierno orientacijo in spremljanje in dopolnjevanje pobud izobraževanja in usposabljanja. Torej, tistih ključnih stvari, ki zdaj niso usklajene in potekajo malce stihijsko.

Še ena pomembna zadeva je kar se kadrov tiče, tudi v kontekstu in investicij in seveda tudi rasti gospodarstva, je zaposlovanje tujcev. In tukaj imam v mislih predvsem tujcev z visoko izobrazbo, tisti kadrov, ki jih v Sloveniji imamo. Saj rabimo seveda tudi, bom rekel, neizobražen kader v določenih segmentih, tukaj nekaj virov je, tudi s pristopnimi sporazjmi, recimo Ukrajine pa Gruzije k Evropski uniji, ki odpira vrata in moram reči, da to zelo spretno izkoriščajo že kolegi na Slovaškem, Češkem, Poljskem, vse večja tudi povpraševanje oziroma interes iz teh držav. Tudi v Sloveniji in nam pridejo v nekaterih segmentih v tem trenutku prav. Veste, da se bo sprostila omejitev zaposlovanja s sosednjo Hrvaško konec junija, v pripravi je dogovor, poseben dogovor tudi s Srbijo, dogovor imamo z Bosno in Hercegovino, skratka za določen segment zaposlenih, ki jih tudi v tem trenutku rabimo, mislim da je tukaj Vlada že naredila nekaj pomembnih korakov. Važno je, da smo tukaj prilagodljivi, da izkoriščamo te stvari, da se znamo hitro odzvati na potrebe trga. Drugo pa je, tisto kar mi je pravzaprav še bolj pomembno, seveda zaposlovanje tujcev, tistih ključnih kadrov po podjetjih, ki jih nujno potrebujemo za razvojne preboje. In tukaj zdaj poteka en, koordinacijska skupina pripravlja ukrepe pod vodstvom pravzaprav Ministrstva za notranje zadeve, kolega Šefica, notranje zadeve, MGRT, MJU, MZZ tudi, skratka en kup, pa seveda tudi Zavoda za zaposlovanje in upravne enote, ker je vse to povezano pri pridobivanju teh vstopnih dovoljenj in dovoljenj za delo in tukaj imamo ambicijo, da bi podjetjem enostavno, še posebej tistim, ki so, kot rečeno, razvojno prebojna, omogočili lažje zaposlovanje tujih ekspertov. V ta namen bomo tudi pripravili poseben register in to je omenjeno tudi v tem predlogu zakona, podjetij z visoko dodano vrednostjo, registra inovativnih zagonskih podjetij, ki bi seveda imela to možnost, da pravzaprav izkoristijo to in lažje zaposlijo te tuje eksperte ki jih, kot rečeno, nujno potrebujemo. Tukaj je spet, ker se stvari tako hitro dogajajo, tako hitro pravzaprav spreminjajo, nujno potrebuje, moramo biti odzivni, moramo vzpostaviti mehanizme, da podjetjem omogočimo. Roko na srce, ti postopki zdaj trajajo predolgo. Tri mesece, verjetno sem rekel še premalo, ampak tukaj se zavedamo te težave, to se mi zdi ključno in kot rečeno, skupaj različni resorji pravzaprav smo stopili skupaj zato, da najdemo tukaj ustrezne načine kako pravzaprav te roke skrajšati. Ena izmed momentov je tudi seveda izobraževanje podjetij zato, da vloge, ki jih oddajo predvsem na upravne enote, potem da so popolne, da ne prihaja do potrebnih dopolnjevanj, ker saj veste, ti postopki potem so enostavno predolgi in tukaj bomo poskušali tudi narediti na tem področju še korak naprej in sicer z uvajanjem digitalizacije teh postopkov. Na MJU že pripravljajo ta program, kjer bi lahko potem podjetja vse to digitalno pošiljala, da se tej papirologiji in vsem tem rokom potem izognemo, in da lahko potem to gre hitreje.

No, in ko govorim seveda o teh prebojnih podjetjih, o teh podjetjih, ki rabijo tuje eksperte, tukaj naj še nekaj dodam. Lahko slišimo in poslušamo kako Slovenijo zapuščajo ljudje, mladi, izobraženi, govorimo o brain rainu in ne vem čemu vse, ampak dajmo vseeno pogledati statistiko, kajti ta statistika vendarle pove, da zadeva ni tako dramatična kot nam želijo nekateri, tudi v medijih, na žalost, predstaviti. Zato lahko rečem temu, da nam jemljejo samozavest, kot narodu in s tem se seveda nikakor ne moremo, pa bodimo konkretni. Dovolite mi te dve številki. Leta 2016 je Slovenijo zapustilo, državljanov Republike Slovenije s srednješolsko oziroma višješolsko in visokošolsko izobrazbo 6 tisoč 123 državljanov Slovenije. 6 tisoč 123. Številka ni nizka. Se strinjam. Lahko rečemo celo zaskrbljujoča na trenutek. In kar je še bolj pomembno, trend je v naraščanju. Ampak po drugi strani je v Slovenijo prišlo v tem istem obdobju, torej leta 2016, s srednješolsko, višješolsko ali visokošolsko izobrazbo 8 tisoč 296 ljudi. In zdaj se vprašamo, če je res tako slabo, potem zakaj teh 8 tisoč in toliko sili v Slovenijo. Ni tako. Selitve, priseljevanje, odseljevanje je tudi posledica več dejavnikov. Eden je seveda sprememba same strukture slovenske industrije. Vi veste, da smo nekatere branže, da so popolnoma zamrle v Sloveniji, da se razvijajo nove branže, predvsem neke nišne industrije in po eni strani seveda tisto kar proizvajajo naši visokošolski sistemi, nekateri ljudje nekateri profili res nimajo več priložnosti v Sloveniji, ker se je vmes spremenila struktura našega gospodarstva in hvala bogu imamo globalizacijo v tem primeru, kjer lahko svoje znanje izkoristijo nekje drugje. Ne vem, v sosednji Avstriji recimo, ali pa tudi čez Atlantik ali pa kje drugje. Po drugi strani se v Sloveniji razvijajo start up podjetja oziroma bom rekel nišna podjetja, ki so svetovno globalni liderji. Saj veste kateri, delajo izpušne sisteme, delajo ultra lahka letala, pa še marsikaj znajo. Seveda pa v Sloveniji verjetno za vse te tržne niše ali pa nišne proizvode nimamo dovolj res dobrih kadrov, zato ker, če hočejo biti, pa tudi v nekem ozkem segmentu liderji, potem rabijo najboljše, najboljše na svetu in ti se priseljujejo. In tam poskušamo pravzaprav omogočiti lažje zaposlovanje. Torej, bodimo previdni tudi, ko govorimo o tem, da izgubljamo, da se še enkrat razumemo, seveda vsako delovno mesto je pomembno, ampak vendarle smo tudi v peti v tokove globalizacije, če želite.

In seveda, ko govorimo o nišnih podjetjih in o probojnih tehnologijah, je takoj vprašanje, kakšne investicije si želimo. Ali so to investicije z nizko dodano vrednostjo ali je pravzaprav nam vseeno, samo da pridejo in da nekaj počnejo. Seveda ni tako. Seveda si želimo vsi skupaj investicij z višjo dodano vrednostjo. Ne nazadnje smo že v dokumentu mednarodni odzivi oziroma program spodbujanja internacionalizacije, ki je bil sprejet leta 2005, velja do leta 2020, zelo jasno zapisali, da želimo Slovenijo pozicionirati kot R&D hap, torej nek center razvojnih… Sem predolg, ustavim? / oglašanje iz ozadja/

Jaz sem vas vprašal na začetku, zdaj mi povejte ali to grem naprej ali se ustavim?