Hvala za besedo.

Lepo pozdravljeni v imenu Komisije Državnega sveta za državno ureditev.

Mi smo to tematiko obravnavali 23. 1. letošnjega leta in bom skrajšal zadevo zaradi tega, ker je gospa sekretarka predočila tiste osnovne dileme, ki so bile izpostavljene glede načina izobraževanja, ampak pa na ostalo materijo, ki se direktno tega zakona ne dotiče, čeravno je bilo izpostavljeno, da bi bilo treba v bodočnosti razmišljati, če se ne bi zadeva poenotila za oba avtohtona naroda.

Tisto, kar je bilo problematično, smo zajeli v dveh amandmajih. Seveda, kot veste, mi nimamo pravice vlagati amandmaje, ampak je to stvar Državnega zbora, te komisije, pa bi prosili, če lahko vključite ta amandmaja v vaše stališče. S tem smo potem nekako uskladili to stališče, da bi ta zakon podprli.

Izpostavljeno je bilo, da je te novosti, ki jih prinaša zakon, treba razmišljati v kontekstu teh različnosti glede italijanske in pa madžarske manjšine. Kot je bilo povedano tudi že prej, kar se tiče italijanske lokalne skupnosti, do nas ni prišla nobena pobuda, noben predlog spremembe, za Prekmurje pa je bilo tega dosti več. Seveda, / nerazumljivo/ nič novega, že splošno je znano, da se problem tega zakona nanaša na to, da so zaostreni pogoji za možnost pridobitve zaposlitve, izobraževanja na vseh segmentih od osnovne šole pa do srednje šole glede pogojev. Ta novi zakon dodaja to, da tisti, ki bi se odločil za to, da bi lahko pozneje poučeval na tem področju, mora končati osnovno šolo. To nam je bilo iz vseh strani, iz lokalne skupnosti, šolskih strokovnjakov do ravnateljev predočeno, da na to opozorimo in vsled tega je tudi nastal ta amandma. Argumentov je tu dosti. Kot je bilo že povedano, je bilo v usklajevanju dve leti in pol in je to delo treba spoštovati, da, ko je zakonska materija toliko časa, da se poskuša izluščiti nek kompromis, kar je potem nekako možno v nadaljevanju v življenju izpeljati. Ni dovolj, da se pač neki zakon sprejme, nekdo zmaga ali izgubi, to nikomur seveda ne služi, ampak na koncu morajo tisto, kar se v tej hiši sprejme, ljudje na terenu, v šolah, v delovnih mestih tudi implementirati.

Bilo je tudi… Tisti prvi amandma, ki je vezan samo na časovno komponento 15 ali 7 dni. Če mi dovolite, bi ta dva amandmaja na kratko tudi predstavil, ker ni potrebno drugo obrazlagati. Ta prvi amandma je k 9. členu. »V novem četrtem odstavku 13. člena se beseda »petnajstih« nadomesti z besedo »sedmih« dni.« To je iz čisto tehničnega vidika, bilo je tudi na komisiji nekako iz vseh strani sprejeto, da se postopek za sprejemanje letnega delovnega načrta zmanjša iz 15 dni na 7 dni zaradi fleksibilnosti in hitrejšega delovanja, da ne pride do zamika in motenja procesa.

Nato pa amandma k 12. členu, kjer se v drugem odstavku novega 15.a člena v drugi alineji besedilo »dvojezično osnovo šolo in« nadomesti z besedo »najmanj«. V tretjem in četrtem odstavku se črta besedilo »končano dvojezično osnovno šolo in«, kar je tehnično povezano s tem, kar sem prej prebral. Nov 15.b člen se spremeni tako, da se glasi: »Dvojezični vrtec ali šola lahko za določen čas največ treh let sklene pogodbo o zaposlitvi tudi s kandidatom, ki ne izpolnjuje pogoja znanja madžarskega jezika kot učnega jezika v skladu s prejšnjim členom, če nihče od prijavljenih kandidatov ne izpolnjuje tega pogoja in je taka zaposlitev nujna za nemoteno izvajanje vzgojno-izobraževalnega dela. V primeru nespremenjenih okoliščin iz prejšnjega stavka po preteku treh let mora vrtec oziroma šola za sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi pridobiti soglasje ministra, pristojnega za šolstvo. Šteje se, da je zaposlitev za nemoteno izvajanje vzgojno-izobraževalnega dela nujna, če sicer z organizacijo dela v skladu z normativi in standardi ni mogoče izvesti vzgojno-izobraževalnega programa ali dela programa, o čemer vrtec oziroma šola obvesti ministrstvo, pristojno za šolstvo.« Še tu kratka obrazložitev: predlagatelj tu ocenjuje, da je prvotno predlagana opredelitev pogojev znanja učnega jezika glede na posebnosti okolja prestroga in bi vodila v pomanjkanje ustreznega kadra, kar je že zdaj problem, na eni strani in onemogočanje možnosti zaposlovanja pripadnikom večinskega naroda na drugi strani. Zato se z amandmajem predlaga, da se pogoj, ki določa tako končano dvojezično osnovno kot dvojezično srednjo šolo, spremeni tako, da se zahteva najmanj dvojezična srednja šola. V ostale pogoje, ki so potem še naprej navedeni, ta amandma ne posega. Amandma k 15.b členu se predlaga iz razloga, da se prepreči motnje pri izvajanju izobraževalnega programa, do česar bi lahko prišlo zaradi zamenjave strokovnega delavca v času izvajanja oziroma obiskovanja programa. Amandma je tako namenjen kontinuiteti in stabilnosti izobraževanje generacije učencev do konca. Predlaga se, da se lahko pogodba s kandidatom, ki ne izpolnjuje pogoja znanja učnega jezika, če nihče od prijavljenih kandidatov ne izpolnjuje tega pogoja in je taka zaposlitev nujna, sklene za čas treh let, ne pa dveh let, kot je bilo predlagano. Seveda v nadaljevanju, če ni možno to v / nerazumljivo/ ministrstva, se lahko potem zadeva še nadaljuje.

To je vse iz naše strani. Kot rečeno, podpiramo zakon s tema dvema amandmajema, če bo seveda ta cenjena komisija ali pa kdo povzel ta dva amandmaja.

Hvala lepa.