Spoštovana predsednica, hvala za besedo.

Lep pozdrav tudi z moje strani!

Ja, res je, ne samo v zadnjem času, ampak kar neko dolgo obdobje smo v resnici priče različnim zgodbam, ki se dotikajo izvršilnih postopkov dolga iz naslova nepremičnin, ko ljudje enostavno zaradi prehude finančne stiske ne morejo oziroma niso mogli več plačevati rednih mesečnih obveznosti. Kot je bilo že rečeno, te obveznosti so lahko sicer bagatelne, minimalne, se pa večkrat dogaja, da se potem te obveznosti naberejo skozi določeno obdobje, tako potem dolg naraste in ravno tako potem tudi število upnikov do tega dolga. Stiska dolžnika ponavadi izhaja iz različnih socialnih dejstev, najsi bo to izguba zaposlitve, kot smo lahko že slišali, lahko so to tudi dolgotrajne bolezni, prenizki pokojninski prejemki, kar se je sicer do neke mere v tem mandatu poskušalo popraviti z zakonsko določeno minimalno pokojnino, pa do ostalih individualnih razlogov, ki botrujejo dejstvu, da je določen posameznik enostavno nezmožen plačevanja rednih obveznosti, torej mesečnih položnic. Ponavadi je tako, da ti dolžniki, ki se v takšni stiski znajdejo, so enostavno nevešči pravnih možnosti, ki jih imajo in ki dolžnika v resnici varujejo v izvršilnih postopkih. Seveda pa je to ustavno sorazmerno povezano s pravicami, ki jih ima v takšnih postopkih upnik, ker kot je bilo že rečeno, ne smemo pozabiti, da so ta razmerja povezana enostavno z dejstvom, da je uživanje lastnine oziroma nekega lastnega kapitala ustavno varovana pravica. Zdaj, če pogledamo statistiko, med letoma 2005 in 2015 lahko v resnici vidimo, da je prodaja nepremičnin na podlagi izvršilnega postopka uspešna v zelo majhnih procentih, torej gre za res majhen procent od 1,5 do slabih 3 %, kar kaže na to, da tudi, če upnik vloži predlog na dolžnikovo nepremičnino oziroma za izvršbo na dolžnikovo nepremičnino, ni nujno, da bo do prodaje na koncu, da bo na koncu dejansko prišlo, zakaj? Zato, ker je v resnici postopek razmeroma dolgotrajen, najprej mora izvršilno sodišče upnikovemu predlogu za izvršbo na dolžnikovo nepremičnino sploh ugoditi, torej dovoliti izvršbo, če se to zgodi potem sodišče tudi pozove dolžnika oziroma upnika k plačilu predujma, ta znesek je kar visok, gre za okoli 600 evrov za stroške cenilca, ki ga sodišče potem plačilu predujma tudi postavi in, če upnik predujma ne založi, potem se izvršba ustavi. Zdaj tukaj na kratko se seveda odpira tudi vprašanje kaj se zgodi s tistimi upniki, ki si takšnega predujma ne morejo privoščiti, ker dejstvo je, da upnik ni vedno samo država, ki recimo temu ima vedno teh 600 evrov zato, da založili cenilca kot tudi niso samo posamezniki, ki imajo denarja na pretek, ampak seveda so te življenjske situacije lahko zelo različne in se lahko seveda tudi zgodi, da v določenem obdobju, recimo nek posameznik posodi denar v dobri veri, da ga bo dobil nazaj pa vseeno potem nima toliko sredstev, da bi lahko založil recimo denar za cenilca oziroma kaj se zgodi takrat, ko vemo, da bi ravno morda izterjava tega dolga upniku izboljšala morda njegovo socialno stisko v kateri se je na primer znašel. To je sicer neko tako krajše vprašanje, vem, da je v resnici morda zapleteno, glede na ta ustavna razmerja, če lahko tako rečem pa vseeno morda nek kratek odgovor s strani povabljenih. Zdaj, če nadaljujem kar se tega postopka tiče, ko cenilec izdela neko cenitveno poročilo o tržni vrednosti nepremičnine, to traja praviloma kakšen mesec, ga potem vloži pri sodišču, ki cenitveno poročilo tudi potem preda strankama, da v določenem roku potem podata neke morebitne pripombe na to cenitev in šele po pridobitvi izjav obeh strank o cenitvi lahko potem dejansko sodišče izda sklep o tržni vrednosti nepremičnine. In, ko potem ta sklep postane pravnomočen, potem seveda lahko sodišče razpiše dražbo nepremičnine in, če je pravnomočen tudi že sklep o sami dovolitvi izvršbe na nepremičnino, potem na prvi javni dražbi se nepremičnina prodaja za sedem desetin ocenjene vrednosti, če ta dražba ni uspešna, potem se dražba ponovi, ker se potem prodaja nepremičnino z pet desetin in potem, če tudi ta druga dražba ni uspešna potem se v resnici izvršba konča, tako, da do tretje dražbe sploh ne pride oziroma je ni. Ko govorim o tem postopku, ga v bistvu opisujem zato, ker je kot rečeno postopek izvršbe na nepremičnino v resnici zelo dolgotrajen in je sorazmerno drag, zato v resnici še posebej pozdravljam, da se med samim postopkom potem lahko upnik in dolžnik dogovorita za obročno odplačilo dolga in tudi odlok izvršbe, ker je vse potem kasneje ovira za dejanski razpis same dražbe nepremičnine. Tako, da kot rečeno pa seveda vsi ti dolgotrajni postopki nimajo haska, ko se seveda pogovarjamo o nepremičninah v katerih dejansko biva dolžnik, ker moramo vedeti, da seveda ni vsaka nepremičnina, ki se v izvršilnem postopku prodaja na javni dražbi tudi dejansko stanovanje ali pa stanovanjska hiša v kateri dolžnik dejansko živi oziroma je njegov dom, ker se lahko prodaja seveda različna, lahko se prodajajo nezazidana stavbna zemljišča, gozdovi, poslovni prostori, pač marsikaj, zato se mi zdi prav, da gre pri rešitvi novele zakona prav v smeri preprečevanja izvršb na nepremičnine od katerih je dolžnik dejansko tudi socialno odvisen. Še posebej takrat kadar je dolg tako majhen in poplačilo tako obvladljivo v resnici, da je ukrep izvršbe dejansko nesorazmeren samemu cilju. Ker ne glede na to, da so morda v nekaterih primerih neke prakse, dobre prakse že obstajale se mi zdi prav, da na nek način tudi na zakonski ravni to, če lahko rečem temu, mentaliteto sorazmernosti tudi pač uzakonimo. Tako, da kot je bilo že rečeno, v takšnih primerih bo po novem moralo sodišče obvestiti center za socialno delo, ki bo seveda vzpostavilo nek poseben postopek odpravljanja socialnih stisk, težav upnika, še preden bi lahko do izvršbe njegove nepremičnine tudi dejansko prišlo. To pomeni, da, če center za socialno delo oceni, da bi takojšnja izvršba ogrozila eksistenco dolžnika oziroma njegovih družinskih članov, da to mnenje potem tudi posreduje sodišču in se na tak način potem tudi dolžniku pomaga, da sam, morda preko svojcev, različnih humanitarnih društev ali pa tudi z mehanizmi, ki jih ima sam Center za socialno delo potem izvršbo preloži ali pa, da se ta izvršba celo ustavi v kolikor je dolg pravočasno poplačan. Na tak način, s predlogom lahko sodišče, s predlogom novele lahko sodišče tudi na predlog dolžnika predlaga tudi drugo sredstvo izvršbe, to se mi zdi, to v bistvu zelo pozdravljam, ker po navadi je takšen predlog v domeni upnika. Še posebej se mi zdi dobro, glede na to, ko smo govorili o neosveščenosti, da po predlogu novele takšen postopek velja tudi za tiste dolžnike, ki so v svojem primeru izvršbe neaktivni, to kar smo slišali, da pridejo potem deset pred deveto povedati na Center za socialno delo, da se bo ob devetih zgodila izvršba. In glede na to, da smo v resnici seje, razprave na to temo že imeli, da se tudi s to predlagano novelo rešuje tudi del priporočil varuha za človekove pravice, seveda novelo absolutno podpiram in sem vesel, da je do nje v resnici že v tem mandatu tudi prišlo.

Hvala lepa.