Spoštovani predsednik, še enkrat lep pozdrav, poslanke, poslanci, ostali prisotni. Hvala za besedo.

Dovolite še nekaj pojasnil, ker se mi zdi pomembno, da bomo razumeli. Splošna ocena je seveda jasna. V prejšnjem letu skoraj ni naravne katastrofe, ki bi se Slovenije izognila. Začeli smo že s pretoplim marcem, kar je potem povzročilo katastrofo v aprilu, hudo zmrzal, kasneje smo imeli sušo, imeli smo nevihte, imeli smo toče, imeli smo pretoplo morje, konec leta pa smo imeli največji vetrolom v zgodovini Slovenije. Da bomo razumeli, kaj pomeni … Do sedaj največji vetrolom je bil leta 2008, ko je bilo poškodovanih 420 tisoč kubikov dreves, vetrolom decembra pa pomeni petkrat več, dva milijona kubikov. Nobena tolažba ni, da je bilo v nekaterih državah še slabše. Recimo, na Češkem po prvih podatkih 15 milijonov in razsejano po celi Sloveniji. Torej, res hudo leto za kmetijstvo.

Generalno, podatki so pa naslednji … Struktura kmetijskih gospodarstev se ni bistveno spremenila. Je sicer v primerjavi z letom 2013 3 % manj kmetijskih gospodarstev, ker je pa v primerjavi s takrat, pa tudi s predlanskim oziroma lanskim letom nekaj hektarjev več kmetijskih zemljišč. V tem trenutku jih je približno 480 tisoč hektarjev. Počasi se je pričela večati povprečna velikost slovenskega kmetijskega gospodarstva. Če je bila leta 2013 6,6 hektarja, je sedaj 6,9 hektarja, kar je pa skoraj trikrat manj, kot je povprečje Evropske unije, in mnogokrat manj kot tam, kjer so tiste države, s katerimi se primerjamo. Z živinorejo se je ukvarjalo tudi 3 % manj kmetijskih gospodarstev kot leta 2013, imajo pa za 5 % več glav velike živine kot leta 2013, to je 419 tisoč. Najbolj pa se je v Sloveniji povečalo število perutnine in zrastla je tudi povprečna velikost kmetijskega gospodarstva, kjer je živina, in sicer za 9 % v primerjavi z letom 2013. Sama kmetijska proizvodnja se je zmanjšala. Kakor je bilo povedano, zmanjšanje je posledica hudega zmanjšanja rastlinske proizvodnje, za približno 20 %, za okrog 3 % pa se je po trenutnih dogajanjih povečala živinorejska proizvodnja. Najhuje je bilo pri pridelku sadja, in sicer je sadja za 57 % (?) manj kot leta 2016, skupni pridelek, ker tudi leto pred tem ni bilo čisto enostavno, je pa za 68 % manj, kot je povprečje zadnjih petih let. Prav tako se je zmanjšala proizvodnja grozdja. Po prvih ocenah ga je bilo 91 tisoč, kar je 5 % manj kot leta 2016 in dobrih 9 % manj kot v petletnem povprečju. Tudi kar se njivskih posevkov tiče, je letina slabša kot leta 2017, zlasti kar se tiče hektarskega donosa, in sicer najbolj pri koruzi, in sicer po tej oceni za 30 %. Tudi pri soji in bučah imamo zelo velik odstotek, to je minus 22 oziroma pri bučah minus 35 %. Kakor sem že povedal, se je površina kmetijske zemlje blago povečala v letošnjem letu v primerjavi z lanskim letom. Živinorejska proizvodnja nekoliko raste. Zanimivo je, da smo ena redkih držav, kjer ponovno blago narašča tudi proizvodnja surovega mleka, trenutna ocena je 2 %. Zakaj pa je to pomembno? Zato, ker je bilo leto 2016 rekordno. Zakaj je bilo rekordno? Ker so kmetije nizko ceno mleka reševale s povečano proizvodnjo, torej so želele stroške porazdeliti na več litrov mleka. Pri živalih je bila povprečna odkupna cena oziroma pri živinorejski proizvodnji za 7,5 % višja kot leto pred tem, gre pa to zlasti na račun mleka, ker je cena povprečno odkupna višja za slabih 20 %. Kar se tiče na agregatni ravni, imamo cene kmetijskih pridelkov povprečno na 8,2 % višjem nivoju kot leto poprej, ker so stroški minimalno narastli, to vpliva na to, da je ekonomika manj slaba, kakor bi bila, če bi bili stroški in prodajne cene na podobni ravni kot leta 2016. Tudi zaradi tega je ta prva ocena faktorskega dohodka 15 %. Kaj je faktorski dohodek? Da spomnim … Faktorski dohodek v kmetijstvu je neka oblika, čeprav ni neposredna, preko katere ugotavljamo uspešnost. Torej, tu ne ugotavljamo preko dobička v kmetijstvu, to ugotavljamo preko faktorskega dohodka.

Mogoče še v bistvu, kako je z drugimi intervencijami v kmetijstvu. Sama shema neposrednih plačil se ni bistveno spremenila. Tudi količina denarja, ki je prišla je približno enaka. To je 136 milijonov. Mogoče edino neka zanimivost, kar pa ta statistika še ni mogla upoštevati - konec lanskega leta smo izplačali rekordno velikost OMD. Vi veste, da OMD v Sloveniji imajo velikost okoli 42 milijonov. Nam je uspelo, da smo do konca lanskega leta za lansko leto izplačali 36 milijonov, kar je uspeh, ostalo pa se zdaj izplačuje v januarju. Tudi to bo vplivalo na ekonomiko.

V samem letu 2017 je bilo izvedenih nekaj začasnih izrednih ukrepov kot enkratna pomoč. Tudi to se bo kasneje poznalo in končni rezultat je ta, da je vrednost kmetijske proizvodnje, ob tem, da je seveda padec fizične proizvodnje nižji, da je za 7 % nižja kot leta 2018, zlasti na račun rastlinske predelave, ki je vrednostno po trenutni oceni 18 % nižja, med tem, ko je vrednost živinorejske proizvodnje v odstotkih višja za 7 %. Imamo sektorje kjer je stanje po trenutnih kalkulacijah Kmetijskega inštituta kar se tiče ekonomike proizvodnje boljše. Primer tega recimo je sektor mleko, ki je pač najpomembnejši slovenski sektor. Imamo pa stanje zlasti v zeleni proizvodnji, kjer se generalno pozna hudi padec proizvodnje zaradi vremenskih okoliščin, med tem, ko stroški so pa večinoma ostali na enaki ravni. Kljub manjšemu recimo pri grozdju, kljub manjši pridelavi je bilo potrebno celo več vlagati, da je vsaj to grozdje, ki je ostalo, v resnici ostalo uporabno za proizvodnjo vina.

Predsednik najlepša hvala.