Hvala lepa. Spoštovane, spoštovani.

Torej, mi smo pripravljavci te prve ocene stanja v kmetijstvu. V tem trenutku v bistvu tudi nimamo nobenih drugih podatkov, tako da to poročilo, takšno kot je, še vedno velja, pričakujemo prve drugačne ocene konec mesece, in sicer realni faktorski dohodek. Statistični urad bo namreč konec meseca izdal drugo oceno. Sicer pa, če ste si prebrali poročilo, veste, da je bilo leto 2017 res težko leto za kmetijstvo, kar se tiče proizvodnih dejavnikov. Vemo, da je bila suša, vemo, da je bila pozeba, vemo, da so bila neurja s točo. Skratka, en kup vremenskih težav na eni strani, ki so vplivali na obseg kmetijske proizvodnje. In ker ste si v glavnem prebrali, obseg kmetijske proizvodnje v primerjavi z letom 2016 je manjši nekje za 10 %, pri čemer je obseg rastlinske proizvodnje predvsem na račun sadja, predvsem na račun vinogradništva, tudi koruze in podobnih pridelkov manjši nekje za 19 %, 20 %, medtem ko je obseg živinoreje na drugi strani večji kot v predhodnem letu. Obseg proizvodnje naj bi bil večji predvsem zaradi večjega obsega tako v okviru govedoreje, prašičereje, mleko, tukaj imamo malce deljena mnenja, kar se tiče Statističnega urada oziroma nas, glede na to, kakšno oceno smo naredili, ampak skupen obseg, skratka, skupen obseg celotnega kmetijstva nekako 10 % manjši. S površino kmetijske zemlje, nekako ostaja takšna, kot je bila. Potem, poleg, na eni strani, če pogledamo obseg, potem moramo zraven dodati še cene. V letu 2017 so cene kmetijskih proizvodov v večini porastle, predvsem so bile višje odkupne cene sadja, grozdja, pšenice, zelenjadnic, v povprečju nekje 9,5 %. Kar se pa tiče živalskih proizvodov oziroma živinoreje, pa so prav tako te cene porastle, predvsem nas veseli, da je začela ponovno rasti nazaj odkupna cena mleka, glede na to, da je bila ta višja nekje za 20 %, v primerjavi z letom 2016. V celotnem agregatu pa so cene živali in živalskih proizvodov višje za 7,5 %. Če pogledamo agregat… Se pravi, če dodamo rastlinske proizvode in če dodamo živalske proizvode, nekje skupaj 8,2 % višje cene kot v predhodnem letu. Ko pogledamo cene kmetijskih proizvodov, moramo seveda tudi pogledati cene »inputov« za kmetijstvo, tudi te cene so se nekoliko zvišale, nekje nominalno za 0,4 %. Na to povišanje cen so vplivale višje cene energentov v primerjavi z letom 2016 in zdaj, ponavadi ko gledamo te cene, potem pogledamo pariteto oziroma tako imenovano cenovno stroškovno razmerje. Ker so se cene kmetijskih pridelkov zvišale bolj, kot so se cene »inputov«, je seveda to razmerje porastlo oziroma lahko rečemo, se je občutno izboljšalo in je nekje nad ravnijo tega razmerja v letih vse od 2009 pa do 2016. Potem, če, se pravi, zložimo skupaj cene, če zložimo skupaj potem še obseg proizvodnje, dodamo neposredna plačila, tudi ta veste, da se je sicer ovojnica za neposredna plačila nekoliko znižala, vendar pa v letu, ki je, torej v letu 2017, so vseeno bile… Se pravi, te podpore, ki so zraven, so bile nekoliko višje in v osnovi računamo znotraj dohodka v kmetijstvu, da so porastli za nekje 4 %, da so porastla neposredna plačila. Potem lahko ugotavljamo, da je ta celoten ekonomski položaj oziroma dohodki v kmetijstvu so se zmanjšali, zmanjšali so se nekje med 10 in 17 %, seveda na račun nižje proizvodnje, kajti na drugi strani smo imeli višje cene. Ampak, cene, če so višje, nam to kaj dosti ne pomaga, glede na to, da nimamo pridelka. Tako da, po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije glede na njihovo zadnjo oceno, naj bi bil faktorski dohodek v kmetijstvu nekje 17 % nižji v primerjavi z letom 2016, bomo pa počakali seveda na še nekoliko bolj zanesljive podatke, ki jih bomo dobili, to je konec meseca. Mogoče pa bodo ti podatki vseeno kazali, da ta faktorski dohodek ni bil tako majhen. Kar se pa tiče splošne situacije, veste, da imamo v bistvu na eni strani tako rast bruto domačega proizvoda, izboljšale so se razmere na trgu dela, zaposlenost na splošno se je povečala, po drugi strani pa nekoliko inflacije… Po dveh letih od tega, da nismo imeli inflacije.

Mogoče samo še kar se tiče strukture kmetijskih gospodarstev … S kmetijsko dejavnostjo se ukvarja nekaj manj kot 70 tisoč kmetijskih gospodarstev, ki obdelujejo 480 tisoč hektarjev zemljišč. Ker se je število kmetijskih gospodarstev nekoliko zmanjšalo, površina pa se je malenkost povečala, se je seveda povečala povprečna velikost kmetijskega gospodarstva, ki je znašala 6,9 hektarjev oziroma v predhodnem letu 6,6 hektarjev. In pa mogoče še živinoreja na drugi strani … Z živinorejo se ukvarja nekje slabih 56 tisoč kmetijskih gospodarstev, ta redijo 419 tisoč glav velike živine, 5 % več kot v predhodnem popisu, leta 2013. Tudi tukaj se je seveda povprečno število glav velike živine povišalo, in sicer na nekaj 7,5 glav velike živine. To je številka… Torej, 7,5 glav velike živine redi povprečno gospodarstvo.

Zdaj, to je zelo na kratko. Prva ocena stanja res temelji na ocenah in pa začasnih podatkih. Tisti končni podatki bodo začeli prihajati od januarja pa nekje do maja in potem junija mi izdelamo to naše končno poročilo, ki je seveda za obravnavo že mogoče nekoliko zastarelo, ker je res toliko kasneje, ampak podatki so pa zagotovo tisti, ki so zanesljivi. Ugotavljamo pa tako mi kot verjetno tudi vi, ki berete ta poročila in zdaj zadnje čase tudi to prvo oceno že kar velikokrat spremljamo tukaj v Državnem zboru, da ta prva ocena daje že zelo dobre rezultate. Mogoče ne v jakosti sprememb, ampak zagotovo smeri, ki pa jih napovedujemo, so pa v pravi smeri.

Tako da… Več verjetno, če bo kakšno vprašanje, sicer pa potem naše junijsko poročilu, ki je potem v jeseni obravnavano.

Hvala.