Lep pozdrav. Združenje mestnih občin Slovenje. Mi smo dali pisne pripombe in predloge k predlogu zakona. Če izpustim tisti del same priprave zakona, to pač zgolj splošna kritika, da tako kot sicer, zlasti, ko gre za Ministrstvo za izobraževanje se soočamo vedno znova in znova z načinom, da zakonodaja, ko gre za postopek priprave zakonov z njihove strani ni upoštevana. Govorim namreč o vključevanju lokalnih skupnosti in njihovih združenj v ta postopek. Še vedno namreč predlagatelji predpisov dojemajo Združenje občin kot strokovno javnost, ne pa kot tiste udeležence postopka, ki, bom drugače rekel, ne dojemajo lokalne samouprave kot obliko vertikalne oblasti, kar pomeni, da nas dojemajo kot strokovno javnost, splošno javnost in mislijo, če organizirajo 30 dnevno javno obravnavo, da je pa s tem zgodba z njih zaključena. Daleč od tega. Mi bi morali biti vključeni v postopek potem ko je javna obravnava zaključena, ko vemo kakšne so pripombe, ko smo z njimi seznanjeni. In potem dobiti besedo, da povemo svoja stališča in da na podlagi tega ima potem ministrstvo tudi, bom rekel, moralno in drugačno pravno podlago, da lahko pristopi k nadaljnji izdelavi predloga zakona.

Kar se tiče tega predloga, ki je sedaj na mizi, namreč, naj omenim, da osnutek, ki je bil v javni obravnavi se bistveno razlikuje od tega, od tega predloga. No in, če nadaljujem, ta predlog, ki ga imate v obravnavi po našem mnenju ne dosega standardov, ki jih Poslovnik Državnega zbora določa glede predlogov zakonov, tu mislim na 115. člen Poslovnika, njegov sedmi odstavek, ki govori kakšna naj bo obrazložitev, če pogledate obrazložitev predloga zakona vidite, da je pomanjkljiva, da je zgolj prepis določb predloga zakona, če vzamem samo za primer, recimo 28. člen, obrazložitev, govori o sestavi Sveta zavoda, veste že, mi smo dali pripombe in tudi Zakonodajno-pravna služba jo je dala, da je bila določba jezikovno, namensko in sicer neustrezna, da je šele z amandmajem bo popravljena, ker se ni vedelo na koga se nanaša tista opcija, kaj je prepuščeno aktu o ustanovitvi. Mi vemo, da recimo zakon o zavodih določa sestavo svetov zavodov, da je tripartitna, to predlagatelj vztraja na, v bistvu na dvopartitni sestavi, predstavniki uporabnikov pa le, če je tako v aktu o ustanovitvi določeno. Zanimajo nas razlogi za takšno odstopanje, mi se moramo zavedati, da mora sestava sveta ustrezati naravi dejavnosti za katere je nek zavod ustanovljen in seveda, če je dejavnost posebne vrste, je seveda razumljivo, da je lahko tudi sestava Sveta drugačna, ampak mi tega ne vemo zakaj se je predlagatelj zakona tako odločil kot se je, zakaj ne uporabniki, če pa so uporabniki ena pomembnih sfer? To bi lahko predstavnik recimo Zveze ljudskih univerz dobro povedal kakšno težo daje uporabnikom, zakaj prepustiti ustanovitelju, da bo on odločal kdaj uporabnik da in kdaj ne? Ampak to je pač zgolj samo en primer, ravno tako gre za odstopanje recimo od temeljnega predpisa v primeru določb Zakona o financiranju, vzgoji in izobraževanju. Ta zakon jasno določa kaj je okvir, kaj je okvir javne službe in mi beremo v uvodni obrazložitvi, da se zdaj s tem zakonom uvaja javna služba na področju izobraževanja odraslih, kar seveda ni res, je pa res, da je bolj natančno strukturirate vse skupaj s tem zakonom. Mi imamo javno službo že »uhuhu«, od Zakona o izobraževanju odraslih naprej na tem področju, je zakon jasen in tudi Ustavno sodišče je dovolj jasno to reklo, če ne poznate odločb na to temo. In, če grem naprej, predlagatelj trdi, da ni nobenih finančnih in administrativnih posledic, so, glejte, določba, ki govori o financiranju s strani lokalnih skupnosti zagotovo razširja sedanji obseg financiranja, dajte si natančno prebrati in v tej zvezi bi radi pojasnila. Administrativne posledice, do zdajšnji zakon ni terjal nujno sprejem programa, letnega načrta, ta ga uvaja, obvezno, naj ga, prav, ampak zakaj letno, na drugi strani je pa Vladi dopuščeno, da za več let skupaj lahko sprejme. Poslušajte, čemu? Kje so razlogi za takšno odstopanje? Za takšno razlikovanje? In smo spet pri kakovosti obrazložitve predloga zakona. Jaz se zavedam, to je pravzaprav rak rana večine predpisov, ki so v tej hiši, ki so poslani v to hišo. Potem, če se vrnem nazaj na sestavo Sveta, če že ima ustanovitelj kakšno vlogo in, če so mu naložene določene obveznosti, zakaj recimo zgolj mnenje, ko gre za imenovanje recimo direktorja? Zakaj ne soglasje? A gre pa za občinski javni zavod, ki ne opravlja samo javne službe, še kakšno drugo dejavnost. Zakaj recimo pri koncesiji zgolj koncesija, podelitev koncesije pravni osebi? Zakaj ne tudi fizični, ki je tudi lahko registrirana za opravljanje dejavnosti izobraževanja odraslih? Zakaj v obrazložitvi zgolj sklicevanje na 73. člen ZOFI glede postopka koncesije, ki sploh ne govori o postopku, ampak govori naslednji člen o postopku pa še ta je lahko nedvoumen, mislim dvoumen v praksi. Zakaj koncesija le za dejavna svetovanja? Namreč to izhaja iz obrazložitve, zakaj ne tudi za osnovno šolo za odrasle? Skratka, vprašanj je po mojem več kot odgovorov oziroma več kot jih daje predlog zakona, več kot daje odgovorov predlog zakona, zato bom zelo vesel, če bomo določena pojasnila na izpostavljene dileme dobili odgovor. In še morda kar je tudi pomembno z vidika občin, poglejte, mi imamo mrežo ljudskih univerz, saj pravzaprav ta zakon je kot smo lahko razumeli že iz uvodnega nastopa predstavnika Ljudskih univerz, pravzaprav s tem namenom tudi v večji miri pisan. Ampak 212 občin imamo v Sloveniji, pa bom zdaj na pamet rekel, 30 do 40 Ljudskih univerz katerih ustanoviteljice so občine. Te ljudske univerze bodo izvajalci programov, določil jih bo minister. Kako z delitvijo stroškov, ko bo Ljudska univerza določena kot izvajalec za območje desetih občin, ali jih bo vse na ustanovitelju? Naj samo prosim, da ne boste dali odgovor, da bo to stvar medsebojnih razmerij med občinami, zlasti opozarjam na tiste primere, ko gre za ustanoviteljstvo ene občine, ne pa soustanoviteljstvo, ker vemo, da ostale občine ne bodo hotele pristopiti k ustanoviteljstvu, ali ne bi razmislili v tej smeri, da bi, no samo zdaj je za amandmaje že prepozno najbrž. Skratka, to dilemo bo treba rešiti.

Hvala.