Govor

Andreja Barle Lakota

Hvala lepa.

Gre za enega od tistih zakonov, ki so pomembni za družbo v prihodnosti. Res je, da smo, kar nekaj časa razpravljali tudi o tem ali bi ime zakona zares spremenili, ker včasih samo ime celo zavaja. Ne gre za področje izobraževanja odraslih, ampak v resnici se dotika področja vseživljenjskega učenja, ki je za družbo prihodnosti še kako pomemben. Zakon je nov in ne gre za spremembe in dopolnitve obstoječega zakona. Razlogov za to je več. Obstoječi zakon torej veljavni zakon je napisan zelo široko in z vidika pač časa, ko je nastajal. V tem obdobju smo ugotovili, da je pravzaprav potrebno področje izobraževanja odrastlih tako zakon sedaj imenujemo oziroma vseživljenjskega učenja bolj jasno strukturirati. Da mu je treba dati jasne stebre okoli katerih se področje, potem lahko razvija. Razlogov za to je seveda več, jih ne bi na dolgo pojasnjevala, vendar ključen razlog je ta, da raziskave kažejo, da je področje izobraževanja odraslih eno od tistih področij, kjer lahko prihaja do potencirane družbene neenakosti v kolikor država jasno ne opredeli področji kjer vsem ljudem zagotavlja enake možnosti za vstopanje v življenje, trg dela pa tudi za tretjo življenjsko obdobje. Ravno zato je bil ta zakon velik izziv, priprava tega zakona, velik izziv, ker je bilo treba premisliti zelo kompleksne strukture, zelo različna področja zajeti v zakon in premisliti, na kakšen način jih v resnici ujeti.

Rešitve, ki jih prinaša zakona predvsem in ključna rešitev je kako urediti razmere med javnim interesom in javno službo, kaj je predmet javnega interesa in kaj je predmet javne službe in to zakon jasno opredeljuje. Druga zgodba, ki je zelo pomembna je, da se razvrščajo izobraževalni programi, ki sodijo v področje tega zakona, se pravi, kako sploh poimenovati kako lahko opredeliti programe. Gre namreč za področje formalnega torej programov, ki so pridobili javno veljavnost programov, ki nimajo javne veljavnosti neformalni programi itd., skratka, cel prag zelo različnih možnosti, ki naj bi jih ta zakon urejal.

Potem. Gre za področje, ki jih tudi pri klasičnih zakonih z našega področja ne poznamo tako dobro tako imenovane dejavnosti. Na primer, vprašanje svetovanja je v pripravi zakona bilo velikokrat izpostavljeno čemu je tukaj svetovanje tako pomemben del same dejavnosti. Gre namreč za to, da je ravno svetovanje ena od ključnih točk tega zakona, kjer prvič ustvarjaš priložnosti za to, da se v izobraževanje vključujejo tudi tisti, ki sicer sistem ne poznajo dobro. Potem, da znaš privabiti vse tiste, ki bi sicer že obupali in se ne bi vključevali v nadaljnje izobraževanje. Da daješ možnost tistim, ki to področje uporabljajo bolj za spopadanje z življenjskimi izzivi in ne toliko za trg dela itd. Skratka, vsi ti cilji so, jaz mislim, sedaj v zakonu dovolj dobro popisani. Moram pa iskreno poudariti, da je ogromno strokovnih premislekov bilo pri pripravi zakona pripravljenih, ogromno tudi pojmovnega aparata na novo vzpostavljenega, ker je bilo področje toliko časa postavljeno obrob. Zato se jaz zares veselim in sem ponosna na to, da so sodelavci uspeli pripraviti skupaj seveda z vsemi strokovnjaki na področju zakon, za katerega mislim, da je zakon za družbo prihodnosti.

Sedaj pa samo še enkrat, da povem tisto ključno stebrišče okoli katerega se, potem lahko področje razvija naprej, to je, javna služba. Temu je posvečeno tudi največ pozornosti znotraj zakona. Javno službo smo opredelili predvsem program osnovne šole za odrasle, potem vključevanje v javno veljavni izobraževalni programe za odrasle, po katerih se ne pridobi javna izobrazba in tretje so še dejavnosti svetovanja, sem že povedala, iz katerega razloga. Se pravi, tisti ključen preboj tega zakona v primerjavi z neveljavnim zakonom je jasno strukturiranost javnega interesa in javne službe dejavnosti in pa programov.