Hvala lepa, predsednik, za besedo.

Spoštovane poslanke in poslanci!

Uvodoma je treba povedati, da ta problematika, ki jo danes obravnavamo ni padla v perspektivo Ministrstva za notranje zadeve takrat, ko je dobila tudi javno dimenzijo. Mi smo se s tem že pred tem ukvarjali, tudi se zavedamo tega problema. Torej, zavedamo se, da nekateri bivši zaposleni sedaj upokojeni uslužbenci policije pač v času aktivnega dela niso uspeli ali pa niso poskrbeli za trajno ureditev svojega nastanitvenega vprašanja. Tudi tem gremo na proti. Torej mi že v tem trenutku pomagamo tako upokojenim kot tudi svojcem kot tudi vojnim veteranom v okviru regulative kakšna je in je tudi bila v ta namen oziroma iz tega razloga spremenjena torej, da se ponudijo v najem tudi drugo stanovanje v kraju, kjer uslužbenci policije na razpisu niso pokazali interesa za najem in s tem poslušamo vsaj nekoliko pomagati, da si v doslednem času lažje uredijo trajno namestitev. Seveda po drugi strani pa je tudi naša dolžnost, da poskušamo gospodarno ravnati z razpoložljivim fondom službenih stanovanj in da sledimo tudi načelom, ki so tudi v tem oziru pomembna, če želimo ohraniti namen tega stanovanjskega fonda torej, da podpira policijo pri izvajanju zakonskih nalog.

Kar se tiče predloga, ki je bil vložen je stališče Vlade, da se ocenjuje, da namen predloga vsekakor je pozitiven, vendar pa po mnenju Vlade ni dovolj pravno in sistemsko dodelan. Vlada zato tudi podpira spremembe Zakona o organiziranosti in delu v policiji, ki bo užival tako široko podporo zaposlenih kot tudi socialnih partnerjev in pa tudi seveda ni možno nikakor zanemariti delovnih potreb delodajalca.

Zgodba ni nastala v letošnjem letu kot rečeno. Pravzaprav vzrok oziroma tisto sidrišče je v letu 2006, ko je prišlo do spremembe pravilnika in je prišlo po odločitvi tedanjega ministra do pretvorbe določbe, ki je urejala nedoločene čas v določen čas za pet let z možnostjo podaljšanja. Seveda Ministrstvo za notranje zadeve tudi v tem mandatu ni bilo pasivno. V letošnjem letu torej v letu 2017 smo spremenili stanovanjski pravilnik tako, da se najemnikom upokojencev dala možnost izbire drugega stanovanja, vendar v krajih kjer ni izkazanega interesa s strani zaposlenih. Z novo določbo je dana možnost sklenitve najemne pogodbe za določen čas do treh let, če je upokojenec prejemnik varstvenega dodatka ali invalid prve kategorije, nastale kot posledice ali nesreče pri opravljanju operativnega ali drugega nevarnega dela ali kot posledica poklicne bolezni s trajno izgubo splošne zmožnosti, izjemoma pa lahko generalni direktor policije odloči, da se z najemnikom, ki se je upokojil neposredno kot uslužbenec policije, sklene najemno razmerje za določen čas enega leta z možnostjo podaljšanja do največ treh let. Kar je tukaj izrednega pomena, je dejstvo, da se pogovarjamo o službenih stanovanjih. Torej, o stanovanjih, ki tudi nekako po primarnem namenu niso namenjena doživljenjskemu reševanju nastanitvenega vprašanja, ampak tako kot tu določa pravilnik oddaje za službene potrebe uslužbencev Policije za čas zaposlitve v policiji in v ta namen pravilnik tudi določa merila in pogoje. Torej, prvenstveno so namenjena reševanju problema kadrov za čas, ko jih policija potrebuje za izvajanje svojih zakonskih nalog oziroma kot smo slišali danes uvodoma, ko je poslanka zelo dobro povedala, ko se torej poskuša zadostiti enemu dejstvu, in sicer da gre za specifičen poklic, torej da gre za nevaren poklic, torej za situacije, ko aktivni policisti pravzaprav tvegajo svoja življenja, da zagotavljajo varnost v skupnosti. Namen teh stanovanj v prvi vrsti, torej prvenstveno, določene izjeme seveda so možne in tudi so, seveda je še določen manevrski prostor, kako to poglabljati, kako to urejati tudi v bodoče, ampak dejansko so ta stanovanja namenjena za reševanje eksistenčnih vprašanj aktivnih policistov, da jim torej ni potrebno skrbeti za to vprašanje in da se lahko nemoteno posvetijo svojemu policijskemu delu. Kot vemo, kaj je naloga policije, torej zagotavljanje varnosti ljudi in premoženja.

Naslednja stvar, ki je pomembna tudi v kontekstu današnje razprave, je tudi ta, da socialni partnerji policije, torej oba sindikata, tako SPS kot PSS, ne podpirata tega predloga. To ni nekaj, kar bi lahko bilo popolnoma zanemarljivo, ker namreč, gre za zelo pomembna vprašanja. Ta, ki se tičejo takšnih zadev, ki zelo pomembno vplivajo tudi na razmerja v policiji in je potrebno upoštevati tudi vzdrževanje socialnega dialoga, zato Vlada nikakor ne more podpirati enostranskega urejanja, ki ga prinaša predlagana sprememba Zakona o organiziranosti in delu v policiji. Mnenje socialnih partnerjev ni bilo upoštevano. Kot rečeno, oba sindikata nasprotujeta, kljub temu, da gre za občutljive pravice in menimo, da bi bilo to potrebno tudi z njimi uskladiti, ker imajo ta vprašanja zelo pomembno socialno in eksistencialno noto, ki, kot rečeno, zelo vpliva na medsebojna razmerja v policiji. Vlada sicer podpira ureditev problematike najemnih razmerij, tako za zaposlene kot tudi za upokojene policiste, če njihovo najemno razmerje izhaja iz delovnega razmerja. Torej, da se omogoči prehod iz aktivnega statusa ob maksimalni podpori države in pa kot rečeno, potrebno je pristopati k uravnoteženim rešitvam, da se upoštevajo tudi potrebe aktivnih policistov, da se jim omogoči nemoteno in varno delo in pa tudi vse tiste negativne posledice, ki pa lahko pridejo iz nepremišljenih rešitev.

Predlog vsebuje tudi določbe, ki bi morale biti urejene v posebnem zakonu, to je v Zakonu o vojnih veteranih. Veste verjetno tudi, da je Vlada imenovala medresorsko delovno skupino, ki se s tem zelo intenzivno ukvarja. V kolikor bo šla dalje po tej poti, kot si jo je zasnovala, menim, da se lahko pride do zelo kvalitetne sistemske rešitve, ki bo tudi ta segment ustrezno reševala.

Seveda, če obvelja ta rešitev, kot se jo nakazuje, ima to lahko tudi določene negativne posledice. Kot rečeno, potrebno je pogledati tudi iz druge perspektive. Sicer se strinjam, da so te vrednote, na katerih je zasnovan predlog teh sprememb zakona, pozitivne, so upoštevanja vredne in vsekakor je potrebno najti način, da se to tudi umesti v morebitne spremembe zakona, ampak dejstvo je, da že danes vsem aktivnim policistom ne moremo zagotoviti najema stanovanja kar je zaskrbljujoče, ker dejansko na ta način je oškodovana najbolj ranljiva kategorija, torej mlade družine, torej policisti, perspektivni kader, ki ga tudi policija izjemno potrebuje v času, ko dejansko prihaja do poslabšanja varnostnih razmer pa nimajo dostopa oziroma ne bodo imeli dostopa oziroma bo zoožan dostop do teh stanovanj. Kot rečeno socialni dialog ni zanemarljiv, socialne partnerje je potrebno upoštevati, ker namreč tudi v času pogajanja z obema sindikatoma smo vlagali zelo velike napore, da so se relevantne določbe zakona uskladile tako kot se, tudi izjava o usklajenosti je bila priložena in vse ostalo oziroma poseganje v ta način dejansko pomeni enostranski poseg v socialni dialog. Vsekakor, v vsakem primeru potrebujemo sistem, ki je pravičen, ki onemogoča zlorabe, ki tudi bazira na kriteriju socialne ogroženosti, ki je uravnotežen in, ki temelji na konsenzu, torej med aktivnimi policisti upokojenci in pa socialna ogroženost na drugi strani, hkrati pa upošteva tudi delovne potrebe delodajalca, ker namreč, če se gre po poti, ki ni prava, bi potem po naših ocenah v roku nekaj let zmanjkalo stanovanj za aktivno populacijo policije ravno v krajih kjer so potrebe po policistih največje. Spremembe Zakona o nalogah in pooblastilih policije so predvidene tudi v normativnem programu v začetku naslednjega leta, da bi bile podvržene spremembah, ker obstajajo še določene druge zadeve, ki jih je nujno urediti še v tem zakonu, tako, da zakon bo odprt, tudi kot rečeno, Zakon o vojnih veteranih je v, obravnavan v okviru te medresorske delovne skupine, do takrat seveda se bodo stvari reševale v okviru zmožnosti, vsekakor pa je naše stališče, da so zadeve oziroma morebitne rešitve tudi domišljene.

Najlepša hvala.