Hvala lepa, spoštovani predsednik.

Spoštovani gostje!

Jaz sem ob nekem podobnem dokumentu ali dokumentih in podobni točki že razpravljal pred nekaj meseci. Takrat so bili tu tudi predstavniki Evropske unije oziroma predstavništva Evropske unije. In zdaj prva poanta, ki jo želim tu povedati, je, da vsa ta predstavitev in tudi ti dokumenti, ki so nekateri lahko strateški, predvsem glede makroekonomskega razvoja Evrope oziroma Evropske unije, kar se tu dogaja, so precej samozadostni, kot da je Evropa edini kontinent v vesolju. Obstajajo še drugi kontinenti, vsaj na Zemlji, in verjetno bi bilo treba dobro pogledati, kako se pa ti kontinenti razvijajo in kakšna je primerjalna prednost, recimo, Evrope v primerjavi s temi drugimi kontinenti. Pač, če to s seboj primerjamo, je to, lahko rečemo, zelo dobri smo, najboljši smo, boljši smo kot pred petimi leti, boljši smo kot pred tremi leti in tako naprej. In tudi če primerjamo makroekonomske kazalce. In to se zdaj dogaja tudi tu na tej seji, pa vendar, če govorimo o gospodarski rasti in makroekonomskih kazalcih - povedal bom tudi kasneje, kakšna je kvaliteta teh kazalcev, predvsem pa, kakšen je vpliv ne življenje ljudi, o tem kasneje, najprej pa o primerjavi. Evropa - zdaj bom pa IMF citiral, Mednarodni denarni sklad -, rast 2,2, govorim o podatkih za oktober 2017, pa dajmo reči, vzhodna Evropa 2,6, Evropa 2,2, Severna Afrika 4,8, potem imamo tu Srednja Amerika 3,8, Centralna Azija 4,5, Vzhodna Azija 5,4, pa gledam, ali je kakšna, ki ima manj, recimo, Bližnji vzhod, ja, 1,3, na primer, Južna Azija 6,6 in tako naprej. Z drugimi besedami, kje je zdaj tu Evropa, po teh kazalcih. Lahko vzamemo še kakšne druge kazalce, pa pogledamo dolgove, pa seveda Združene države so v tem primeru v nekem posebnem položaju, ko govorimo o dolgovih. Tako da, glejte, prvič je že problem, kaj ti makroekonomski kazalci povedo, drugič je seveda težava v tem primerjalna prednost. Primerjalna prednost glede makroekonomskih kazalcev, tu ne govorim o tem, kakšna socialna raven je v posameznih državah, ker ne nazadnje je različna in vsekakor, če govorimo o socialni ravni v svetu, potem ima Evropa vsekakor tu primarni položaj in je tudi najbrž v najboljšem položaju. Vendar, ekonomija in finance se bodo postavljale in tudi vrstni red kontinentov se bo postavljal na tej podlagi in zaradi tega bi od Evropske unije, komisije ali kogarkoli že pričakoval tudi tovrsten pogled na ta vprašanja. To zdaj drugič ponavljam in pač tega ni in seveda zaradi tega bodo Evropa in evropski funkcionarji vedno trdili, kako je fino in kako je dobro in navsezadnje obnavlja to, njih obnavlja in svoj in njihov položaj, bom rekel, da enostavno takšno mnenje dejansko je. Ampak, nekega kritičnega pogleda na ta razvoj dejansko ni tukaj za pričakovati. Zdaj, če gremo v nekoliko v, pa bom rekel, drobovje teh kazalcev je seveda treba pogledati kako pa ti kazalci, in če tukaj govorimo zdaj o javnih dolgovih posameznih držav in komu plačujejo te kredite in ta posojila, potem je verjetno to tudi zelo pomemben podatek. Na primer, govorim v teh dokumentih o Sloveniji, kjer imamo podatek, mislim, da za leto 2016, ki je bil delež javnega dolga 82,5 % v BDP, pa je zdaj padel na nekaj okrog 77 ali 76 %, pa ne zaradi tega, ker bi se nominalno javni dolg bistveno znižal, mogoče za nekaj 10 ali 100 milijonov, ampak zaradi tega, ker raste bruto domači proizvod, imamo pač tak kazalec. To je ena zadeva.

Druga zadeva pa je vprašanje komu Slovenija plačuje te obresti in 70 % teh kreditov ima Slovenija iz Amerike, kar pomeni, da obresti plačujemo Ameriki. In seveda, iz tega zornega kota, bom rekel, to tudi daje neko kvaliteto teh javnih financ. Italija ima sicer veliko večji odstotek, pa plačuje sama sebi. Tako, da večinoma tega dolga, čeprav lahko tukaj rečemo. Tako, da verjetno nekoliko bolj poglobljeno analizo teh makroekonomskih kazalcev bi pričakoval tudi s strani Evropske komisije ali pa mogoče to ima nekje v predalih, pa tega dejansko potem ne kaže.

Zdaj, seveda obstajajo razlike v socialnih sistemih in revščine in tako naprej. In zdaj je seveda tukaj program Evropske komisije glede sociale, to popolnoma razumem, drugo pa je izvedba tega in kako bodo država to dejansko izvedle. To je ena zadeva.

In naslednja zadeva je seveda tudi, bom rekel, solidarnost v Evropi in koliko obstaja te solidarnosti. Zdaj, če pogledamo grško krizo z drugega vidika, kot smo jo gledali pred letih, kolikšna je bila solidarnost ob grški krizi. Na koncu smo sprejeli, seveda, da mi solidarno pomagamo Grčiji in tako naprej, ampak z velikim naporom in tudi ne vse te države, pa tudi ne vse države. In je seveda zdaj govoriti o neki socialni paradigmi Evrope in tako naprej, sicer zelo lepo in zelo lepo se sliši in politično oportuno in tako naprej, pa ker so države, ne vem, je Luksemburg pripravljen, da bo dajal Romuniji na področju sociale. Ali pa sploh ne gre za te zadeve pri tej sociali, da si ne bodo ljudje drugače mislili, da bo zdaj, da bodo zdaj Luksemburžani plačevali socialo Romuniji. To si iz takšne razprave seveda lahko mislijo, pa najbrž temu ni tako, ampak bo vsaka država svojo socialo še naprej ravnala z njo in tako naprej, ti kazalci pa bodo seveda takšni, da bodo lahko do določene meje tudi omejujoči.

Tako, da a veste, tukaj je zdaj, bom rekel, zelo veliko vprašanje glede tega in niso samo makroekonomski kazalci tisti, ki so najpomembnejši, jaz smilim, da je tukaj še veliko drugih kazalcev, ki je danes zelo interesantno v Evropi, to pa je stopnja prihodnje varnosti Evrope, poudarek je na prihodnje in koliko nas bo ta varnost dejansko stala v prihodnje v Evropi. Tukaj brez tega podatka, seveda bruto družbeni proizvod pa javni dolg gledati je, bom rekle, še enkrat, lahko zelo fino, pa lahko se fino sliši, kaj drugega pa je seveda vprašanje. Vprašanje ali kako se bo to dejansko izvajalo. Ali so ljudje toliko varni danes v Evropi, kot so bili, ne vem, pred 10 leti. Mogoče imajo nekateri več denarja, ampak ali so toliko varni. In to je temeljno vprašanje. In temeljno vprašanje je seveda tudi migracijska politika, kakšna bo. In še enkrat, migracijsko politiko, konec koncev ne določa Evropska komisija, ampak države članice. In ne vem ali imamo tukaj kakšen napredek v zadnjih dveh, treh letih, ali ga nimamo. Spak, v realnem pogledu ne v deklarativnem pogledu. Ali so države glede tega vprašanja enotne ali niso. Pač, zdaj ne vem, večina medijev ali pa vsaj nekateri mediji pravijo, da ne, pa noben ne reče, da so to »fake news«. Tako, da s tega zornega kota je seveda tudi treba dejansko tudi pogledati o tem kje je Evropa in kako je Evropa. Se pravi, v mednarodnem okviru, glede varnosti, glede te socialne paradigme, kaj se bo dejansko dogajalo z ljudmi. Seveda je še marsikaj drugega, in zdaj če gremo k Sloveniji, za katero pravi Evropa, da ni v najboljšem položaju, ampak v tej drugi skupini držav glede kvalitete javnih financ. In tukaj moramo biti samokritični ali pa vsaj opozicija kritična do koalicije, če seveda pravi Evropa, pa ne samo Evropa, navsezadnje je to Evropa, mislim, da je to prva gospa Lagardova iz IMF povedala, da je zdaj čas za strukturne reforme, ne vem, ali je prej gospod Juncker ali gospa Lagardova, ampak naj se onadva glede tega zmenita,… Saj Slovenija nima nobenih strukturnih reform, razen če šteje, da so uvedba davčnih blagajn strukturna reforma. Tako, da s tega zornega kota, če se zdaj ozremo, kot opozicija na koalicijo, tukaj je vlak zamujen, saj ta koalicija ni izvedla nobenih strukturnih reform. Lahko je mogoče celo kakšen zakon sprejela, za katerega boste rekli, da ga je sprejela na področju zdravstva, ampak čakalne vrste so zaradi tega samo še daljše, ne krajše. Tako, da tukaj je treba seveda pogledati. Zdaj, to, kar kolega Prikl pravi in tako naprej, glede ZUJF. Glejte, spoštovana koalicija, pa vi lahko ZUJF odpravite, tri leta ste imeli časa da ga odpravite. Lahko ga odpravite, glejte, postopoma in tako naprej, tukaj bom rekel tako malo ljudem, nekaj, vsaj enemu segmentu ljudi nekaj da, nekaterim se da, drugim se malo vzame, malo jim daste pa zraven DDV povišate, da jim tam malo vzamete, pa spet jim nekaj daste pa malo nek drugi davek povišate. A veste, to je, glejte, ljudje so spregledali to, no, to ni nič. Ampak, vi lahko, če se čez ta ZUJF toliko pritožujete, ja, odpravite že celega, pa ga ne. Pa ga ne. Pa svoje zakone sprejmite glede tega. To postopoma in tako naprej, a veste kaj, to ni nič. To ni vodenje neke politike. To je mogoče,… To je napačno vodena politika, postavite svojo politiko, ta politika je bila sprejeta takrat, ko je bila Slovenija v takšni krizi, da dejansko ni bilo, je bilo vprašanje tega ali bo ekonomsko in finančno preživela ali ne. In danes bi se lahko to že vse, če bi se postavil nek nov sistem, nek boljši sistem, nek sistem, ki bi bil za ljudi boljši, bi tega enostavno odpravili, z eno potezo se to naredi, nič postopoma pa se vračati zdaj na tisti položaj v letu 2012, zdaj so razmere že druge in tako naprej. Ampak, če bi to znali in če bi vedeli, če pa tega ne znate, pa ne veste, potem pa najbrž ne veste kaj narediti, potem pa se greste tukaj neko postopnost in tako naprej. Kar ni nič.

Toliko mimogrede, ker je tudi ta ZUJF nesrečen omenjen tukaj, čeprav pravzaprav niti sem ne spada čisto dobro, zaradi tega, ker navsezadnje, a veste kaj, popravite ga, pa naredite nekaj drugega, ampak ZUJF zahteva da se naredi nekaj drugega in tega pač ne naredite.

Tako, da, glejte, moj namen pač ni tukaj zdaj hvala, da bi zdaj samo hvalili vse to, ampak je pač z namenom, da bo pa morda, da bomo dobili še kaj boljšega, še boljše dokumente, še boljše analize, še boljše predstavitve, pač dan v tem pogledu, ne zaradi tega, da bi zdaj rekel, da se imamo v Evropi, bom rekel, da je vse slabo, daleč od tega, ampak v smislu izboljšanja situacije in tudi v smislu tega, da bi bila ta Evropska komisija pa ta Evropa malo bolj operativna. A veste, saj glejte, same deklaracije sprejemati in tako naprej je, bom rekel, najbrž zelo fino za tiste, ki jih sprejemajo, pa za tiste, ki jih pripravljajo, navsezadnje so zaposleni za to in dobijo nek denar, ampak vprašanje pa je kakšen vpliv ima to dejansko na ljudi in ali ljudje zaradi tega kaj boljše živijo in ali imajo ljudje zaradi tega kaj bolj kvalitetno življenje. To je tisto vprašanje, na katero mislim, da bi se morala tudi Evropa osredotočiti, predvsem pa Evropska komisija.

Hvala lepa.