Hvala lepa za povabilo in hvala lepa tudi za besedo. Redko imamo priložnost, da tukaj povemo tudi kaj se dogaja na evropskem paketu ne samo z vidika teh dokumentov, ki jih lahko sami prebirate, ampak tudi mogoče kaj iz ozadja kaj se dogaja in kakšne sklepe sprejemamo na evropski ravni.

Jaz bi vas za začetek oba predsedujoča rada vprašala, ker bi rada razpravljala na dva dokumenta, mislim, da imate samo eno točko, vse skupaj dr. Stančič je razpravljal, kot razumem imate eno točko z več dokumenti. Mislim, da če bi o vsem naenkrat razpravljali pride do kar velike zmede. Jaz bi na začetku rada povedala nekaj o letnem pregledu rasti, ki ga je pripravila komisija, potem bi se pa še obvestila na priporočila evropske komisije v zvezi z proračunom za leto 2018, ker gre za sicer dve povezani, ampak ločeni stvari. Kakšnih posebnih dodatnih podatkov ne bi navajala, ker mislim, da je dr. Stančič vse zelo podrobno predstavil. Povzetek tega očitno je, da je Evropa v fazi gospodarske rasti in velikega okrevanja, pravzaprav večjega, kot smo ga lahko vsi skupaj pričakovali. In res je, da je v Evropi zaposlenost prišla na najvišjo možno raven oziroma nezaposlenost je nižja, kot je bila pred krizo. To povem zato, ker če gledamo zdaj vedno primerjalno, je Evropa oziroma Evropska unija združba več držav, Slovenija se mora v to združbo nekam umestiti, mi s svojo zaposlenostjo oziroma brezposelnostjo za temi zelo dobrimi podatki še malo zaostajamo, tako bo tu treba narediti še kakšen napor. Ampak dejansko je v Evropi od, če rečemo, 500 milijonov ljudi zaposlenih 250 milijonov več, celo več, več kot polovica, kar je pravzaprav že tisti cilj, ki smo si ga zastavili že takrat, ko za krizo sploh nismo vedeli.

Večje vprašanje zdaj je, kako ohraniti to gospodarsko rast. Zavedati se moramo, ob vseh kritikah, da gospodarska rast ni sama sebi namen. Gospodarska rast je potrebna zato, da ustvarimo dovolj, da imamo socialno Evropo, kakršno želimo imeti; to velja seveda tudi za vsako državo posebej, da imamo gospodarsko rast v državi, je pomembno zato, da imamo socialno okolje v državi takšno, kot je. Zato moramo to dobro kondicijo, ki jo imamo, vzdrževati. Vzdržujemo jo pa seveda z novimi naložbami, s strukturnimi reformami in vzdržno fiskalno politiko.

Če se ustavim najprej pri naložbah. Bilo je že omenjeno, da je sklad, najpomembnejši sklad, za katerega je bilo na začetku kar nekaj skeptičnih pogledov na to, ali bo teh 350 milijard evrov, ki so bili napovedani kot nove investicije v Evropi, dejansko realiziranih ali ne. Delovanje sklada je bilo podaljšano zaradi tega, ker se je pravzaprav pokazalo, da je tega denarja oziroma da so pričakovanja bila še premajhna; teh naložb je še več, kot jih je bilo pričakovati, in več kot 70 % tega budžeta je pravzaprav v Evropi že porabljenega. Zato Evropska komisija predvideva nove vire za financiranje naložb. Kje je Slovenija tukaj, v koriščenju tega sklada - ne prav na zavidljivem mestu. Mi smo, recimo, od tega potenciala 350 milijard porabili oziroma bomo porabili, ker še ni bilo porabljeno, 59 milijonov evrov; to nas uvršča na nezavidljiv rep lestvice vseh držav. Na splošno je za Slovenijo znano, da slabo koristi evropska sredstva, ker nimamo samo Evropskega socialnega sklada, imamo tudi še mnogo, mnogo drugih skladov, ki bi jih lahko koristili, pa jih ne koristimo. Tu bi bilo treba, po moje, v nadaljevanju biti bolj ambiciozen. Kar zadeva naložbe, to se dotika že tistega drugega dela, ampak ga vseeno tu omenjam. V proračunskih dokumentih Vlade Republike Slovenije za naslednje leto se predvideva, da bomo imeli naložbeno rast, investicijsko naložbeno rast v višini 34 %. To je, recimo, še enkrat več ali pa več kot še enkrat več, kakor misli komisija, ker komisija pravi, da je potencial za Slovenijo glede naložb samo 15 %, kar je sicer tudi veliko, ampak bistveno manj od tega, kar predvideva Vlada. Tako imamo pri naložbah še zelo veliko manevrskega prostora.

Naj se zdaj dotaknem strukturnih reform, za katere marsikoga strese, če se samo omenjajo kakšne reforme, ker nekako smo dobili percepcijo, da če nekdo oziroma vlada govori o reformah, to nujno pomeni poslabšanje položaja za državljane, da to pomeni neko odvzemanje pravic in tako naprej; to je daleč od resnice, pravzaprav je ravno obratno. Da vam primeroma povem, kaj meni komisija, ko govori o strukturnih reformah na trgu dela. Strukturne reforme na trgu dela se v bistvu dotikajo v največji meri izobraževalnega sistema, ki mora biti tak, tako prilagodljiv, da bo omogočil tistim, ki izhajajo iz izobraževalnega sistema, da dobijo na trgu dela ponudbo za svojo zaposlitev, ki ustreza njihovi izobrazbi. To ni nobeno zmanjšanje pravic, to je omogočanje ljudem, ki pridejo na trg dela, da so bolj prilagodljivi. Seveda, kar se tiče fiskalnih naporov, bomo pa mogoče potem malce kasneje tudi pri našem proračunu kakšno rekli.

Glede sklada EFSI bi še kakšno besedo povedala, glede na to, da sem bila poročevalka - sem članica odbora za zaposlovanje in socialne zadeve in sem bila poročevalka parlamenta prav za področje zaposlovanja. Ugotovljeno je bilo, da države izjemno dobro koristijo ta sklad, predvsem pa ga koristijo zato, da vlagajo v infrastrukturo, kot so mostovi, železnice, ceste in tako naprej. Je pa veliko premalo naložb v tiste mehkejše storitve oziroma mehkejše investicije, ki se dotikajo tudi sociale. Je pa kar nekaj zelo odmevnih odličnih primerov, recimo, Poljska ima enega takih, ne enega, več takih, ampak enega sem izbrala, Avstrija, kjer so, recimo, iz tega sklada dobili denar, da so zgradili 1.300 socialnih stanovanj za ljudi z nižjimi dohodki, gradijo se iz tega bolnišnice, gradijo se domovi za starejše. Tako sem bila jaz zelo presenečena nad odgovorom, ki je bil zadnjič na nekem srečanju podan, da Slovenija ne more koristiti evropskega denarja za gradnjo domov za starejše - seveda ga ne more, ne more ga koristiti iz socialnega sklada, ki ga mi poznamo, lahko pa koristi ta denar iz drugih skladov, treba je še malce širše pogledati. Tako je denarja v Evropi dovolj. Očitno so vse te politike, tudi monetarna politika, ki je bila to kvantitativno sproščanje - najbrž ste člani Odbora za finance slišali o tej politiki -, je bila tudi kritizirana, očitno dosegla svoj namen. Gre za to, da zdaj vzdržujemo to kondicijo. Nekatere države so v tem zelo uspešne. Mislim, da mora Slovenija narediti še kakšno domačo nalogo vsaj na področju strukturnih reform, ki bi se jih dotaknila kasneje, da bomo lahko zagotovili, da bo ta rast - ta rast ne bo neskončna, ta rast ne bo vedno takšna, kot je, ker to enostavno v ekonomiji ni naravno, so vzponi in so padci, ampak za te padce moramo nabrati dovolj zaloge, da bomo preživeli naslednjo krizo, ki bo, samo nihče ne ve, kdaj, ampak kriza bo, da bomo to krizo pričakali bolje pripravljeni.

Tako, no, optimistično je poročilo, optimistične so tudi napovedi za naprej, ampak dejstvo pa je, da so razlike med posameznimi državami članicami ne samo ostale enake, ampak so se na nekaterih področjih še poglobile. Tako kolikor hočemo, lahko govorimo, da nimamo Evrope dveh hitrosti ali pa treh hitrosti, to dejstvo pač ostaja, imamo Evropo več hitrosti. In zelo bi si želela, da bi Slovenija s pametno politiko, naložbeno, fiskalno, strukturno, kakršnokoli že, se priključila tistim državam, ki bodo uspešnejše.

Hvala lepa.