Govor

Zoran Stančič

Hvala lepa.

Spoštovana predsednica oziroma podpredsednica Odbora za finance in monetarno politiko, gospa Šergan, spoštovani predsednik Odbora za zadeve Evropske unije, gospod Shaker, spoštovana evropska poslanka gospa Romana Tomc, članice in člani odborov, pa tudi spoštovani predstavniki Vlade, zahvaljujem se za vabilo in za priložnost, da lahko tudi letos v Državnem zboru predstavimo začetek novega cikla evropskega semestra!

Na začetku bi rad poudaril, da zelo cenimo proaktivnost Državnega zbora na tem področju. Torej vidim, da se želite redno seznanjati s ključnimi sporočili posameznih mejnikov evropskega semestra. V Evropski komisiji to zelo cenimo in pozdravljamo, saj se zavedamo, da je nacionalni parlament eden ključnih partnerjev za izvedbo dogovorov, zlasti na področju strukturnih reform, sprejetih tudi ne evropski ravni. Vi ste tisti, ki tako ali drugače zagotavljate, da se vsi ti dogovori, zaveze, priporočila prenesejo tudi na nacionalno zakonodajo.

Današnjo predstavitev o nedavnem začetku letnega cikla evropskega semestra za 2018 bom razdelil v tri sklope. Najprej bom na kratko predstavil trenutno gospodarsko stanje v Evropski uniji. Nato bom predstavil ključna sporočila teh petih dokumentov, ki jih je predsednik že omenil, potem bom pa na koncu orisal tudi prihodnje korake v postopku evropskega semestra.

Torej najprej evropski semester 2018 je že sedmi cikel s katerim se države usklajujejo na področju gospodarskih tudi proračunskih načrtov in tudi strukturnih reform. Rezultati dosedanjega dela kažejo, da se je ta proces izkazal kot zelo uspešen pri soočenju držav s premagovanjem posledic krize in tudi drugih globalnih izzivov. Hkrati pa potrjuje, da prave rezultate prinašajo tudi vztrajanja Evropske komisije pod vodstvom predsednika Junckerja na treh prioritetnih ekonomskih področjih - najprej spodbujanje naložb, nadalje izvajanje strukturnih reform in tudi vodenje odgovornih javnofinančnih politik držav članic. Na tem mestu bi zgolj na kratko rad omenil, da si v Evropski komisiji za nadaljnje spodbujanje naložb prizadevamo tudi s tako imenovanim Junckerjevim načrtom oziroma naložbenim načrtom za Evropo. Tega že dobro poznate. Ključni element tega načrta je Evropski sklad za strateške naložbe, splošno znan kot EFSI, ki z jamstvi spodbuja javne in tudi javno-zasebne ali pa samo zasebne naložbe, ki so bolj tvegane in zaradi tega jih recimo razni finančni posredniki ne bi odobrili brez vstopa Evropske investicijske banke in s tem tudi s sistemi EFSI jamstvo. Ravno prejšnji teden je Evropski parlament formalno potrdil nadaljevanje delovanja sklada EFSI še za dve leti. EFSI bo torej deloval skupaj do leta 2020, v celotnem obdobju torej od začetka 2015 do 2020 pa naj bi spodbudil za več kot 500 milijard novih naložb po Evropi. Danes sicer ni časa, da bi se bolj podrobneje ukvarjali z EFSI jamstvom, veste že, da je pred kratkim bil prvi večji infrastrukturni projekt z EFSI podporo odobren tudi za Slovenijo. Vendar se nam zdi pa zelo pomembno, da se še nadalje informiramo na tem področju. Na vsak način je predstavništvo Evropske komisije na razpolago tudi potencialnim novim vlagateljem, ki razmišljajo o teh možnostih, hkrati pa je v Ljubljani tudi torej lokalna pisarna Evropske investicijske banke in tudi SID banke, ki ima vlogo vstopne točke kot svetovalno vozlišče in tudi za tehnično pomoč v okviru naložbenega načrta.

Torej, če se vrnem na današnjo osrednjo temo, dovolite, da že uvodoma poudarim, da letošnji evropski semester uvaja zelo pomembno novost. Z njo želimo nasloviti še eno dimenzijo procesa, ki v vseh predhodnih ciklih ni bila do sedaj v ospredju. V prakso se namreč preliva evropski steber socialnih pravic, ki so ga voditelji držav članic slovesno razglasili sredi novembra na socialnem vrhu v Göteborgu. Skladov zaključek evropskega semestra, ki je potekal prejšnji teden v Bruslju pa so voditelji držav potrdili, da se spremljanje izvajane stebra prenaša v proces evropskega semestra. To pomeni, da v proces semestra postavljamo skupne napore, da izboljšamo tudi socialno sliko Evrope. Gre za zelo pomemben novi element o katerem bom nekaj več povedal v nadaljevanju.

Torej najprej o splošni gospodarski sliki. Trenutna gospodarska slika v Evropi je dobra. To potrjujejo številna dejstva. Novembrska gospodarska ocena Evropske komisije je potrdila, da se gospodarska rast v Evropski uniji in tudi v območju evra močno pospešuje. Gospodarsko območje evro pa je letos na dobri poti, ker najhitreje raste v zadnjih desetih letih. Glavni dejavniki te uspešne gospodarske rasti so odporna zasebna potrošnja, nadaljnja trda svetovan rast in tudi izboljševanje razmer na trgu dela. Stopnja brezposelnosti je že skoraj na ravni pred krizo. Med tem, ko je zaposlenost v Uniji rekordno visoka. Zaradi ugodnih pogojev financiranja in znatno boljšega gospodarskega razpoloženja, predvsem zaradi zmanjšanja negotovosti, so se povečale tudi naložbe. Močno so se izboljšale tudi javne finance držav območja evra. Povprečni javnofinančni primanjkljaj območja evra naj bi se z več kot 6 % bruto domačega proizvoda, kolikor je znašal leta 2010, naslednje leto znižal na 1 % bruto domačega proizvoda oziroma pod 1 %.

Seveda se je potrebno potem poudariti, da je stanje okrevanja po državah članicah zelo različno. Ravno tako se države nahajajo v različnih fazah gospodarskega cikla. Zaradi tega poudarjamo, da je treba najti pravo ravnovesje med podpiranjem gospodarske rasti in tudi zagotavljanjem vzdržnosti javnih financ, zlasti pa zmanjševati visoko zadolženost nekaterih držav. Čeprav sem ravnokar omenil, da so države izboljšale javne finance, večino sočasno še vedno bremeni visok javni dolg, le-ta pa kot veste omejuje zmožnost držav za naložbe v prihodnost. V tem kontekstu je eno ključnih sporočil ob začetku letošnjega evropskega semestra, da bi morale države z visokim javnim dolgom, med njimi se uvršča tudi Slovenija, trenutno ugodne razmere izkoristiti za nadaljnjo krepitev svojih javnih financ, tudi v strukturnem smislu. Po drugi strani pa pozivamo države, ki imajo fiskalni manevrski prostor, da tega uporabijo za spodbujanje naložb in tudi za potrošnjo.

Visok javni dolg je seveda le eden izmed izzivov, ki ostajajo na poti okrevanja. Na evropski ravni moramo denimo odpraviti preostale ranljivosti bančnega sistema. moramo občutno zmanjšati socialne neenakosti, ki so prisotne v vseh državah in s krizo so se celo okrepile in tudi odpraviti revščino. Zato ocenjujemo, da še ni razloga za zadovoljstvo ali sklenitev od začrtane poti reformnega delovanja, ki ga v komisiji zagovarjamo preko evropskega semestra. Naše ključno sporočilo je, da je potrebno trenutno obdobje dobrih razmer izkoristiti, da gospodarstvo okrepimo proti morebitnim ekonomskim šokom oziroma jih pripravimo, da bodo nanje sposobna ustrezno odgovoriti. Potrebujemo gospodarstva, ki so bolj produktivna in tudi odporna na take šoke.

Naštete ugotovitve in politična sporočila so usmerila tudi vsebinsko pripravo ključnih dokumentov za zagon evropskega semestra 2018. Kot že veste letni cikel usklajevanja gospodarskih proračunskih in reformnih držav, procesov držav članic ne sovpada s koledarskim ciklom oziroma s koledarskim letom. Formalno ga začenjamo novembra, ko predstavimo sveženj ključnih dokumentov ne evropski ravni. Letos smo tako 22. novembra zagnali cikel s petimi dokumenti, torej letni pregled rasti za leto 2018, drugi dokument je skupno poročilo o zaposlovanju, to je novost, tretji dokument je predlog priporočila Sveta o ekonomski politiki območja evra, nadalje poročilo o mehanizmu opozarjanja za leto 2018 in ne nazadnje tudi osnutke proračunskih načrtov do leta 2018.

V nadaljevanju bom poskušal zgolj na hitro predstaviti ključne elemente posameznega dokumenta. Torej najprej letni pregled rasti je dokument, ki poda širše politične usmeritve, v njem opredelimo gospodarske in socialne prioritete celotne Evropske unije in s tem podamo smernice državam članicam za ukrepanje v prihodnjem letu. V letošnjem letnem pregledu rasti države članice pozivamo, da naj okrepijo zlasti naložbe, povečajo produktivnost in potenciale za dolgoročno rast. Kot že omenjeno, poudarjamo, da bi morale fiskalne politike skrbeti za ustrezno ravnovesje med zagotavljanjem vzdržnosti javnih financ in podpiranjem gospodarske rasti. Prednostna naloga javnih financ mora biti zmanjševanje visokih ravni dolga in tudi obnova fiskalnih blažilnikov za prihodnja krizna obdobja. Pri tem lahko pomagajo ukrepi kot so recimo odprava davčnih vrzeli, izboljšanje kakovosti sestave javnih financ in bolj ciljno usmerjena poraba. Komisija ob enem priporoča tudi nadaljnje izvajanje strukturnih reform, prednostno zlasti tistih strukturnih reform, ki povečujejo produktivnost in potencialne trajnostne rasti. Prav tako letni pregled rasti odslej v ospredje postavlja tudi ukrepe za vključujočo rast. Se pravi želimo, da rast dosega vse različne družbene skupine. V tem kontekstu letni pregled rasti definira, da se bodo kazalci evropskega semestra, pardon, evropskega stebra socialnih pravic, nadzirali tudi v procesu evropskega semestra. Steber socialnih pravic namreč služi tudi kot kompas za okrepljen proces socialne konvergence med državami, z drugimi besedami, z vzpostavitvijo stebra želimo preprečiti zniževanje socialnih standardov in okrepiti prizadevanja, da se življenjski in delovni pogoji v državah članicah medsebojno približajo in nadgradijo. V ta namen smo v letošnjem semestru vključili ta drugi dokument, ki sem ga omenil – osnutek skupnega poročila o zaposlovanju, ki je dejansko pregled štirinajstih socialnih kazalnikov. Z njim bomo spremljali trende in rezultate po državah članicah ter ocenjevali napredek Evropske unije kot celote, glede 20 pravic in načel iz stebra socialnih pravic. Kot veste, jih delimo na tri kategorije – enake možnosti in dostop do trga dela, nadalje poštene delovne razmere in socialna zaščita ter vključevanje.

Od sedaj naprej bo torej Komisija enkrat letno poenoteno spremljala področja kot so denimo delež mladostnikov, ki opustijo šolanje, nezaposlenost mladih, učinek socialnih transferjev na zmanjševanje revščine, nadalje poročanje o nezadovoljenih potrebah po zdravstveni oskrbi in podobno. Tako bo komisija spremljala tudi izvajanje strukturnih reform na trgu dela in v socialnih sistemih.

S tovrstno novico je jasno, da se v evropskem semestru krepijo elementi politike zaposlovanja in sociale oziroma se bo od sedaj naprej rangiralo države tudi glede napredka pri izvajanju stebra socialnih pravic. Prav tako se bodo od letošnjega cikla naprej lahko bolj specifično preučila naslovljena na državo članico nanašala tudi na zagotavljanje načel evropskega stebra socialnih pravic. Njegovo izvajanje sicer ostaja primarna skupna odgovornost tako vlad kot tudi socialnih partnerjev med tem, ko na evropski ravni nudimo vso pomoč, da je to izvajanje čim bolj učinkovito.

Omenjeno skupno poročilo o zaposlovanju sicer kaže na številen izboljšave na trgu dela po Evropi. Od začetka mandata sedanje komisije je bilo v Evropi ustvarjeno približno 8 milijonov dodatnih delovnih mest. Trenutno v Evropi dela 235 milijonov ljudi, kar je dejansko najvišja stopnja zaposlenosti v Uniji. Če bomo tako nadaljevali je cilj, ki smo si ga zadali ob prelomu desetletja, to je, da se bo stopnja zaposlenosti v Evropski uniji do leta 2020 da bo 75 %, dejansko tudi uresničila. Stopnja brezposelnosti v Evropski uniji še naprej pada in je septembra 2017 znašala 7,5 %, 8,9 % je bila v območju evra, kar je najnižja raven od leta 2008. Kombinacija obeh trendov po mnenju komisije zagotavlja manevrski prostor za nadaljnje naložbe na socialnem področju, saj so tudi dejavniki dolgoročne rasti. Tu mislimo predvsem na vlaganja v izobraževanje in razvijanje veščin in izvedbo reform, ki so povezane s staranjem prebivalstva in njihovim ohranjanjem na trgu dela. Med nujne socialne naložbe sodijo tudi posodobitve sistemov socialne zaščite, ki bodo prilagojenim novim oblikam dela in splošno vedno večji raznolikosti na trgu dela.

Če grem nadalje na tretji dokument. Poleg teh usmeritev za reformno ukrepanje, ki smo jih podali v letnem pregledu rasti, se v jesenskem svežnju dokumentov še podrobneje osredotočamo na območje evra. V ta namen pripravimo predlog priporočil za ekonomsko politiko na področju evra. S tem države članice vedno znova opozarjamo, da morajo svoje proračunske in reformne načrte uskladiti tudi s širšim delovanjem celotnega območja, ki ga povezuje skupna valuta. Pri letošnjem priporočilu za območje evra smo prvič lahko upoštevali tudi priporočilo na novoustanovljenega Evropskega fiskalnega sveta. Gre za neodvisno telo, torej enako kot v Sloveniji, ki svetuje komisiji glede fiskalnih zadev, skladno s priporočilom Evropskega fiskalnega sveta smo za območje evra kot celoto priporočili nevtralno fiskalno naravnanost in uravnoteženo kombinacijo politik. Kot ključne strukturne reforme območja evra pa izpostavljamo tiste, ki povečujejo produktivnost, izboljšujejo institucionalno in poslovno okolje, olajšujejo naložbe, podpirajo oblikovanje kakovostnih delovnih mest in tudi zmanjšujejo neenakost. Ob enem pa pozivamo države članice tudi k dokončanju notranjega trga. Zlasti na območju storitev unije kapitalskih trgov, bančne unije in ne nazadnje tudi k poglobitvi ekonomske monetarne unije. Kot veste, smo podrobne predloge glede poglabljanja evropske monetarne unije predstavili 6. decembra in verjamem, da bodo številne priložnosti, da jih bomo tudi podrobneje predstavili.

Zdaj bi le poudaril ključno sporočilo. To je za ekonomsko monetarno poglobitev niso potrebne le institucije in koordinacija na ravni Evropske unije, pač pa predvsem odgovorne in dobro vodene proračunske, gospodarske in socialne politike na nacionalni ravni. Zavedamo se, da so vse te reforme kompleksne in zato tudi zahtevajo dobro pripravo in izvedbo. V ta namen komisija tudi nudi pomoč državam članicam prek službe za podpore strukturnim reformam. Do te tehnične pomoči pride vedno izključno na predlog držav članic. V Slovenijo vso koordinacijo podpira Ministrstvo za finance. Do sedaj smo podprli vse skupaj na ravni Evropske unije okoli 150 reformnih projektov v 15 državah članicah. Med njimi je tudi nekaj projektov v Sloveniji. Koristnost tovrstne pomoči potrjuje tudi vedno večji interes pri državah članicah. Za cikel leta 2018 smo do sedaj prejeli skupno kar 444 prošenj iz 20 držav. Veseli nas, da smo naslovili torej pravo potrebo, ki jo imajo države in da so njihove prve izkušnje s pomočjo na tem področju večinoma izredno pozitivne.

Če nadaljujem, v novembrskem svežnju začetka naslednjega cikla evropskega semestra smo objavili tudi poročilo o mehanizmu opozarjanja. V tem poročilu smo ponovno identificirali države članice za katere so potrebni poglobljeni pregledi. Torej dodatne analize stanja. O tako imenovanih makroekonomskih neravnovesjih za države, ki se jim s temi analizami ugotovi makroekonomska neravnovesja se zahteva podrobnejše spremljanje ali celo dodatno ukrepanje. Vse to z namenom, da se odpravi ovire za delovanje gospodarstva posameznih držav članic, območja evra ali pa tudi Evropske unije kot celote. Odločitve o tem ali so poglobljeni pregledi oziroma dodatne analize potrebne, temeljijo na ekonomski razlagi pregleda določenih kazalnikov. Novembra smo torej napovedali, da bomo v letu 2018 poglobljene preglede opravili v 12. državah, za katere so bila ugotovljena makroekonomska ravnovesja gre torej za istih 12 držav, za katere so bila neravnovesja ugotovljena že lani, med njimi je tudi Slovenija. Komisija namreč ocenjuje, da so makroekonomska neravnovesja v Sloveniji še vedno povezana predvsem z deležem javnega dolga, nadalje z demografskimi trendi glede zagotavljanja dolgoročne vzdržnosti javnih financ, s stanjem bančnega sektorja in tudi z deležem slabih posojil v korporativnem sektorju. Komisija bo svoje ugotovitve iz poglobljenih pogledov predstavila v letnih poročilih o državah, ki jih bomo objavili konec februarja 2018 Še zadnji dokument novembrskega svežnja. Komisija je tudi letos ocenila ali so osnutki proračunskih držav članic evrskega območja iz leta 2018 v skladu z določbami pakta za stabilnost in rast. Tako smo sprejeli 18 mnenj za vse države članice območja evra razen za Grčijo.

Nadalje zgolj nekaj ključnih ugotovitev. Kot veste je Slovenija v tako imenovanem preventivnem delu pakta stabilnosti in rasti. Medtem, ko se strinjamo, da je v Sloveniji splošen proračunski položaj izboljšan pa ocenjujemo, da je izboljšanje nominalnega primanjkljaja mogoče pojasniti v glavnem z ugodnim gospodarskim okolje, zato menimo, da je potreben fiskalni napor. Saj veste splošno načelo je, da je v dobrih časih potrebno varčevati več, da se prihrani za prihodnje slabe čase oziroma se poskuša v primeru Slovenije tudi čim bolj znižati visoke stopnje dolga. V ta namen bi morala skladno s skupno dogovorjeno matriko Slovenija v letu 2018 doseči strukturno prilagoditev v višini 1 odstotka bruto domačega proizvoda, to pomeni, da nominalna stopnja rasti neto primarnih javnofinančnih odhodkov v letu 2018 ne bi smela preseči 0,6 %. Naj poudarim, da smo pritrdili pomislekom Slovenije, da bi lahko bila fiskalna prilagoditev v višini 1 % bruto domačega proizvoda, ki izhaja iz omenjene matrike preveč, zaradi tega smo pravzaprav dodatno prilagodili naše izračune, zato komisija ocenjuje, da je za uravnoteženje sedanjih potreb po stabilizaciji z obstoječimi izzivi glede dolgoročne vzdržnosti v Sloveniji potreben fiskalni strukturni napor v višini vsaj 0,6 % bruto domačega proizvoda. To pomeni, da nominalna stopnja rasti neto primarnih javnofinančnih odhodkov v letu 2018 ne bi smela preseči 1,5 %. S tem, da smo naslovili tudi pomisleke, ki jih Slovenija naslavlja na komisijo glede metodologije izračunov potencialne rasti oziroma ocene stanje slovenskega gospodarstva glede na cikel torej ali se slovensko gospodarstvo že pregreva ali pa je v stanju normalnih časov. Vendar pa je novembrska analiza pokazala, da je tudi pri tem znižanjem cilju fiskalnega strukturnega napora komisija za Slovenijo ugotavlja tveganja b bistvenega odstopanja od ciljev glede tveganja za slovenske javne finance izvirajo predvsem iz pritiskov, zaradi izdatkov za plače v javnem sektorju in izdatkov za pokojnine. Bolj kot te številke je ključno sporočilo, da trenutno okrevanje in stopnje rasti Slovenije po našem mnenju zagotavljajo pogoje za ponovno vzpostavitev zadostnih fiskalnih blažilnikov, ki bodo potrebni v slabših gospodarskih časih za prihodnost. Komisija je zato slovenske organe novembra pozvala naj z ustreznimi ukrepi v okviru nacionalnega proračunskega postopka zagotovijo, da bo proračun za leto 2018 še naprej skladen s paktom za stabilnost in rast.

Kot veste naj bi ocena komisije o proračunskih osnutkih državam dala neki vnaprejšnji pogled komisije na njihov načrtovan proračun. To predhodno mnenje naj bi državam pomagalo, da pri njihovi pripravi torej programa za stabilnost. Programe za stabilnost namreč morajo države v komisiji v okviru evropskega semestra poslati zgodaj spomladi. Namen je torej sprotno in pogostejše spremljanje držav, da se preprečijo večja odstopanja, ki bi zahtevala večje ukrepanje. Toliko o glavnih sporočilih dokumentov.

Zgolj, da vam povem kakšni so nadaljnji koraki. Po objavi novembrskega svežnja so službe Evropske komisije že v procesu priprave celovitih analitičnih dokumentov katerih ocenimo stanje v posameznih državah. Tako imenovana poročila o državah bodo objavljena predvidoma konec februarja. Naj že sedaj izrazim naše pripravljenost, da jih predstavim tudi tukaj v Državnem zboru. Po objavi poročila in naši oceni stanja v posamezni državi se evropski semester zgodaj spomladi prenese dejansko na nacionalno raven torej v države članice saj sledi odzivom držav na našo ugotovitvijo v obliki priprave nacionalnega reformnega programa in programa stabilnosti.

Prepričani smo, da se bo z namenom priprave teh dve dokumentov v marcu in aprilu ponovno opravila široka razprava tudi z zainteresirano javnostjo, ki bo Vladi pomagala opredeliti ukrepe glede nacionalnih politik. Skladno z časovnico evropskega semestra marata biti na nacionalni reformni program in program stabilnosti posredovana komisiji nekako do konca aprila. Temu bo nato sledila analiza programov in konec maja objava predloga tako imenovanih specifičnih priporočil Evropske komisije za posamezno državo članico. Vemo da takrat bo Slovenija že v zelo pomembnem obdobju priprav na volitev, ampak v teh predlogih priporočil nato junija razpravljajo države članice tako na ravni več svetov Evropske unije kot tudi Evropskega sveta in na koncu priporočila države članice tudi formalno potrdijo ter se tako druga drugi zavežejo k reformnem delovanju in izvajanju skupaj potrjenih prioritet. Države, ki so članice območja evra morajo torej jeseni izvajanje prioritet spet preliti v osnutke nacionalnih proračunov za prihodnje leto, ki jih morajo sredi novembra dati v pregled Evropski komisiji, da jih komisija pregleda in ugotovi, če sledijo skupnim dogovorjenim ciljem. Zaradi vse teh navedenih mejnikov je torej zelo pomembno, da je Državni zbor tesno vpet ne glede na specifike naslednjega leta v celotni postopek evropskega semestra.

Menim, da je dobro, da vas seznanimo z širšo sliko ugotovitev, ki komisijo vodijo pri pripravi usmeritev in izhodišč ter tudi pri ocenah za posamezno državo. Upam, da sem s tem dal neki celoviti pogled glavnih poudarkov novembrskega svežnja ob zagonu novega cikla evropskega semestra. Če ne sem seveda na voljo za razna vprašanja ali komentarje. Zelo rad bi pa slišal vaše vsebinske reakcije na naše ocene. Za enkrat hvala lepa in se veselim vašim reakcijam. Hvala lepa.