Govor

Jure Leben

Hvala, predsednik.

Evropska komisija predlaga revizijo Direktive o cestnih pristojbinah za uporabo določene infrastrukture za težka tovorna vozila, s čimer želi spodbujati finančno in okoljsko trajnostno naravnan prometni sistem ter zmanjšati možnost diskriminacije občasnih uporabnikov cestnega omrežja. Evropska komisija želi postopoma omogočiti zaračunavanje pristojbin na podlagi emisij CO2 ter razširiti posamezna načela tudi na avtobuse, kombinirana vozila in osebne avtomobile. Po mnenju komisije bo potrebno pristojbine zaračunavati na podlagi prevožene razdalje. Obstoječe razlikovanje infrastrukturnih pristojbin glede na emisijski razred EURO bi bilo po mnenju komisije smiselno do konca leta 2020 postopoma odpraviti ter nadomestiti z razlikovanjem infrastrukturnih pristojbin glede na emisije CO2.

Republika Slovenija podpira prizadevanje komisije, da se na nivoju EU vzpostavi pogoje za čim bolj učinkovit cestninski sistem, ki bo omogočal trajnostni razvoj prometnega sistema, a meni, da je potrebno upoštevati tudi določene nacionalne specifike, predvsem vidik prometne varnosti in mobilnosti prebivalstva, zato bomo v nadaljnjem postopku usklajevanja predloga direktive od komisije zahtevali dodatne obrazložitve in predloge rešitev. S tem razlogom so predstavljena stališča tudi pripravljena relativno zadržano oziroma zaenkrat v postopku usklajevanj omogoča malo večjo fleksibilnost.

Predlagani ukrepi komisije na področju cestninjenja imajo tako za nekatere uporabnike kot tudi upravljavce cestninskih cest potencialno precejšnje finančne in širše družbene posledice. V okviru Ministrstva za infrastrukturo se izvaja strokovna študija, ki bo dodatno ovrednotila predlagane ukrepe in podala priporočila glede naših nadaljnjih aktivnosti v zvezi s predlogom Evropske komisije. Generalna sprememba vinjetnega sistema cestninjenja na ravni Evropske unije lahko posameznim državam članicam oziroma upravljavcem cestninskih cest povzroči precejšen upad prihodkov, obenem pa se lahko brez dodatnih ukrepov upravičeno pričakuje preusmeritev večjega deleža uporabnikov na necestninsko cestno omrežje, zato si bomo v postopku sprejemanja zakonodajnega akta prizadevali, da bi se v največji možni meri upoštevalo načelo subsidiarnosti in zaradi posledic sprememb tudi karakteristike obstoječih vinjetnih sistemov za vozila, katerih največja dovoljena masa ne presega 3 tisoč 500 kilogramov v posameznih državah članicah. Republika Slovenija obenem ocenjuje, da ni nujno, da se osebna vozila vključijo v okvir rešitev, ki jih ureja predlog predmetne direktive. Če pa že, predlaga, da bi se na nadnacionalni ravni uredilo zgolj vprašanja, pri katerih se pojavljajo večja odstopanja pri ureditvah v posameznih državah članicah. V primeru sprejetja določenega konsenza glede predlaganih rešitev, si bo Republika Slovenija prizadevala, da se zagotovi ustrezno dolgo prehodno obdobje, ki bodo državi in upravljavcu cestninskih cest omogočila, da na stroškovno učinkovito način prilagodijo svoj cestninski sistem, ki bo moral v enaki meri zagotavljati finančno vzdržnost. Ocenjujemo, da se lahko datum predvidene ukinitve vinjetnih sistemov cestninjenja za vozila realno določi šele takrat, ko bodo jasno predpisane tehnične lastnosti elektronskih naprav, ki bodo omogočale cestninjenje po prevoženi razdalji v prostem prometnem toku.

Načeloma sicer podpiramo predlagani koncept komisije za opustitev obstoječega sistema diferenciranja glede na EURO emisijski razred tovornih vozil do leta 2021 in uvedbo diferenciacije glede na izpuste CO2, vendar bo potrebno ustrezno prehodno obdobje, opredeliti pa bo potrebno tudi finančne posledice ukrepa.

Hvala.