Hvala lepa za besedo, gospa predsednica. Lep pozdrav poslancem in vsem prisotnim.
Komisija je na svoji 79. redni seji obravnavala predlog Zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin in ga kot takega po vsebini podpira.
Komisija se je seznanila s skupnim poročilom Komisije za lokalno samoupravo in regionalni razvoj in Interesne skupine lokalnih interesov, ki predlog zakona podpirata, ter s poročilom Komisije za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki predlaganih rešitev ne podpira in predlaga številne spremembe. V razpravi je bilo splošno sprejeto stališče predlagateljev zakona v smislu, da zakon materijo ureja na ustrezen način, v nadaljevanju pa se je razprava sukala predvsem okrog vrednotenja kmetijskih zemljišč in gozdov ter posledično njihovo obdavčitev. Ker so kmetijska zemljišča in gozdovi za kmete osnovna sredstva za ustvarjanje prihodkov, bi vrednotenje moralo biti vezano na potencial kmetijskih zemljišč za pridelavo in ne za prodajo. Isto velja za gozdove, rastišča. Ne glede na to, da predlog zakona ne govori o obdavčitvi, bo vrednost kmetij s kmetijskimi zemljišči, gozdovi in gospodarskimi poslopji precenjena in bo lahko še tako nizek davek na nepremičnine za kmete previsok. V zvezi s tem je bilo pojasnjeno, da predlog zakona skuša zagotoviti objektiven podatek o vrednosti nepremičnine neodvisno od njegove uporabe. Običajno cene zemljišč oblikuje trg in so v veliki meri odvisne od namenske rabe. Če bi kmetijska zemljišča upoštevali kot osnovna sredstva, bi to lahko povzročilo neenako obravnavo deležnikov, saj mnogo poslovnih subjektov svoje nepremičnine uporablja kot osnovna sredstva. V Komisiji za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano se ne strinjajo z ovrednotenjem nepremičnin po namenski rabi, v večini primerov gre namreč za stavbna zemljišča, če gre po dejanski rabi za kmetijska zemljišča. Pogosto lastniki kmetijskih zemljišč niso zaprosili za spremembo namembnosti zemljišča, ki se je zgodila na podlagi občinskih prostorskih načrtov. Zemljišča, ki so po namenski rabi stavbna, po dejanski pa njive, travniki ali druga kmetijska zemljišča bodo ovrednotena kot stavbna, čeprav niso in mogoče ne bodo nikoli niti komunalno opremljena, kaj šele pozidana. Ne glede na to pa bo lastnik kmet za tako zemljišče plačeval davek od vrednosti za stavbna zemljišča. Njegovo premoženje, ki je osnova za socialne transfere pa bo na papirju bistveno večje kot v realni vrednosti, kar bo imelo velik vpliv na možnost pridobitve socialnih pomoči in dodatkov. Komisija poziva predlagatelje zakona in ostale kvalificirane predlagatelje amandmajev, da v nadaljevanju zakonodajnega postopka proučijo in povzamejo konkretne spremembe, ki jih komisija za kmetijstvo predlagal k členom 3, 5 in 6.
Po predstavitvi poročil obeh komisij in interesne skupine lokalnih interesov so v razpravi člani komisije ugotovili, da v veliki meri usklajene rešitve, ki jih ponuja predlog zakona pomenijo napredek glede na obstoječe stanje. Komisija meni, da je nekatere predloge treba v nadaljevanju zakonodajnega postopka še proučiti in najti učinkovite rešitve. Glede predloga, ki izhaja iz poročila komisije za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, da se sprememba namenske rabe iz kmetijskega ali gozdnega zemljišča v stavno zemljišče v višji vrednosti nepremičnine izrazi šele ob spremembi dejanske rabe, ko se torej na zemljišču preneha s kmetovanjem ali opravljanjem gozdarske dejavnosti se komisija zavzema za proučitev rešitve, da se obveznosti plačuje po dejanski rabi do trenutka kapitalizacije predmetnega zemljišča. V primeru, če in ko se to zgodi pa bi lastnik zavezanec za davek moral obveznosti, ki jih dokapitalizacija zemljišča ni plačeval, poravnati za nazaj. Dejstvo je namreč, kmet zemlji obdeluje, na njej pridobiva različne vrste kmetijskih produktov, katerih cena ni nič višja, ker so bili pridelani na zemljišču, ki ima status stavbnega zemljišča. Dejstvo je, da Komisija za gospodarstvo, obrt, turizem in finance predlaganih sprememb in dopolnitev kot takšnih ni podprla. Je pa, kot rečeno, priporočala, da se v tej smeri poišče ustrezna rešitev.
Komisija opozarja tudi na morebitne probleme v praksi ob uvajanju davka na nepremičnine glede trajanja postopka ob želeni spremembi namembnosti zemljišča. Zato morata Ministrstvo za finance in Ministrstvo za okolje in prostor poiskati učinkovito rešitev glede izvedbe hitrega postopka spreminjanja stavbnega zemljišča v kmetijsko zemljišče tam, kjer ni interesa lastnika oziroma občine za takšen namen. Hvala lepa.