Spoštovana predsednica, hvala za besedo.

Spoštovane poslanke in poslanci, danes vidim, da tudi kar številni gostje.

Zahvaljujem se vam, kot rečeno, za besedo. V nekaj naslednjih minutah bi pa tudi predstavil Predlog zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin, ki ga imate danes na mizi.

Kot omenjeno že na plenarni seji, predlog zakona množičnega vrednotenja ne uvaja na novo, saj se na podlagi veljavnega zakona v Sloveniji izvaja že več kot deset let. Vrednosti so bile nepremičninam predpisane pred približno šestimi leti. Množično vrednotenje se izvaja kot večnamenski neodvisni sistem, zato se že danes podatek o posplošeni tržni vrednosti nepremičnin uporablja tako v javne kot tudi zasebne namene. Uporablja se v postopkih uveljavljanja pravic iz javnih sredstev, za upravljanje javnega premoženja in razpolaganja s prostorom, za različne potrebe statistike in tako dalje. Med poslovnimi nameni priporočil Banke Slovenije prednjači poraba za potrebe podeljevanja stanovanjskih hipotekarnih posojil.

Nedavno sprejeti Zakon o urejanju prostora je uzakonil pripravo ustrezne metodologije za določanje odškodnin v primerih razlastitev, ki temelji prav na sistemu množičnega vrednotenja. Kakovostna ocena posplošenih tržnih vrednosti pomembno vpliva tudi na preglednost trga nepremičnin, kar je pomembno tako za investitorje, kot tudi kupce in prodajalce. Prav tako so te informacije koristne za občine pri usmerjanju prostorskega razvoja in pri izvajanju zemljiške politike. Sistem množičnega vrednotenja se je razvijal tudi s ciljem zagotoviti kakovosten podatek za davčne namene v ta namen in v ta namen je bil, kot veste, nekaj časa, sicer kratek čas, tudi uporabljan. Na primer začasni davek na nepremično premoženje večje vrednosti, davek na dobiček zardi spremembe namembnosti zemljišč. Davek na promet nepremičnin, davek na dediščine in darila in tudi davek na nepremičnine. Vendar pa je Ustavno sodišče Republike Slovenije z odločbo s katero je razveljavilo Zakon o davku na nepremičnine, poseglo tudi v Zakon o množičnem vrednotenju nepremičnin in omejilo njegovo uporabo v davčne namene. Sodišče je kot neustavno izpostavilo umanjkanje polne pritožbe na davčno osnovo, vezano na množično vrednotenje pa opozorilo, da to v preveliki meri sloni na pravilih določenih v podzakonskih aktih.

Predlog zakona naslavljal opozorila Ustavnega sodišča Republike, tako, da se bo podatek o posplošeni vrednosti nepremičnin v prihodnje lahko uporabil tudi za primere obdavčitve nepremičnin. V zakonu se določajo vsa merila množičnega vrednotenja v tolikšnem obsegu kot je to potrebno zaradi zagotavljanja pravne varnosti lastnikov, vendar še vedno dovolj gibko, da se določi dinamičnost sistema. torej njegovo stalno sledenje spremembam na trgu nepremičnin brez vsakokratnih sprememb zakonske podlage. S tem se ohranja dinamičnost sistema, ki zagotavlja, da ta v vsakem trenutku izkazuje dovolj zanesljive ocene tržnih vrednosti nepremičnin in to je tudi bistveni pogoj za njegovo večnamenskost in uporabo. Za zadostitev ustavnim načelom se v zakonu taksativno določajo modeli vrednotenja, ki so vsebinsko opredeljeni z vidika tistih nepremičnin za vrednotenje katerih se uporabljajo. Prav tako so zakonsko že določeni načini vrednotenja in temeljne lastnosti nepremičnin, ki se uporabljajo za določitev vrednosti. Temeljne lastnosti nepremičnin so podrobneje vsebinsko opredeljene. Prav tako so določeni kriteriji na podlagi katerih se določajo vrednostne cone. S tem se zakon oblikuje kot standard za množično ovrednotenje nepremičnin v Sloveniji, ki omogoča preverljivost sistema ter hkrati predstavlja zanesljive usmeritve za delo organa vrednotenja.

Za večjo preglednost sistema predlog zakona predvideva tudi okrepitev sodelovanja s strokovno javnostjo v postopku določanja modelov vrednotenja. Tako osnutku modelov vrednotenja najprej preverijo. Tako se osnutki modelov vrednotenja najprej preverijo z njimi. S tem v zvezi naj omenim še, da poleg omenjenih rešitev načrtujemo tudi vzpostavitev posebnega strokovnega posvetovalnega organa Vlade, ki bi spremljal in sodeloval pri razvoju množičnega vrednotenja v prihodnje.

S predlogom zakona se ohranja izredno pomembna vloga občin pri oblikovanju modelov vrednotenja. Občine so kot poznavalec lokalnega okolja in nosilec prostorskega razvoja zagotovo prepoznane kot pomemben deležnik pri čim bolj kakovostnemu določanju vrednostnih con, kar se je že izkazalo tudi v dosedanjem izvajanju množičnega vrednotenja.

Z novim zakonom se omogoča sodelovanje javnosti tudi pri pripravi modelov. Predlogi modelov vrednotenja se bodo javno predstavili lastnikov nepremičnin, ki bodo nanje lahko podali pripombe. Občine bodo omogočale postopke javne razgrnitve, pojasnjevalno vlogo glede modelov vrednotenja pa bo pri tem imel organ vrednotenja. Tudi po novem zakonu se bodo modeli določili z uredbo Vlade. Na novo je urejen postopek ugovora na ocenjeno vrednost, za tem, ko se bodo posplošene vrednosti pripisale vsaki posamezni nepremičnini, bo vsakemu lastniku dovoljen ugovor. Vrednost nepremičnine bo mogoče zvišati ali znižati zaradi posebne okoliščine, to je značilnosti nepremičnine, ki iz podatkov uradnih evidenc ni zaznavna. Lastnik nepremičnine bo lahko uveljavljal vpliv posebne okoliščine preprosto tako, da bo predložil dokazilo o obstoju posebne okoliščine, ki jo bo določal pravilnik. Če pa posebne okoliščine pravilnik ne bo omenjal ali bo ocenil, da bo njen vpliv večji, jo bo lahko lastnik dokazal na podlagi posamične cenitve, za katero pa bo stroške nosil sam. Upravičenost zahteve bo v takih primerih presojala neodvisna strokovna komisija in v postopku ugotavljanja posebnih okoliščin bo lastniku nepremičnine zagotovljena pravna varnost, saj bo organ o odločitvi izdal odločbo zoper katero bo imel posameznik tudi možnost pritožbe.

Pomemben poudarek se posveča tudi izboljšavi podatkov o nepremičninah, ki so zbrani v uradnih evidencah in od katerih je končno odvisna kakovost rezultata množičnega vrednotenja. Geodetska uprava Republike Slovenije je okrepila nadzor nad kakovostjo podatkov, pripravljene pa so tudi najpomembnejše spremembe in dopolnitve Zakona o evidentiranju nepremičnin, ki jih je Vlada konec prejšnjega tedna že posredovala v obravnavo Državnemu zboru. Poleg tega se o samem predlogu Zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin za prihodnje obdobje do sistemske rešitve na podlagi ZUREP 2, ki bo uveljavljena po letu 2020, ureja pridobivanje podatkov o namenski porabi prostora v register nepremičnin.

Predlog zakona je bil že v fazi priprave predmet usklajevanj s širokim krogom deležnikov in doseženo je bilo zelo široko soglasje, tako, da so njegovo posredovanje v zakonodajni postopek v Državni zbor spodbudila in pospremila številna pisma podpore, ki so gradivu tudi predložena, nekatera so bila posredovana tudi neposredno v Državni zbor. Predlog zakona je dobil podporo tudi na Komisiji za gospodarstvo, obrt, turizem in finance Državnega sveta, pri čemer sta kot zainteresirana javnost svojo podporo izrazila tudi Komisija za lokalno samoupravo in regionalni razvoj in Interesna skupina lokalnih interesov. Potrebno je poudariti, da se v postopku množičnega vrednotenja ne odloča o nikakršni pravici in obveznosti posameznika in sam zakon ne določa nikakršne obremenitve lastnikov nepremičnin. Cilj množičnega vrednotenja je torej določiti čim bolj kakovostno oceno tržne vrednosti nepremičnin, ki ni prilagojena le enemu namenu, na primer za davek, ampak služi kot večnamenski podatek. Podatek o posplošeni vrednosti se torej ne podreja posameznemu načinu uporabe, ampak je posameznim uporabnikom in drugim materialnim predpisom prepuščeno, kako, če in kdaj se bo tak podatek uporabil. Vse pomisleke o ustrezni obremenitvi nepremičnin z morebitnim davkom na nepremičnine bo treba nasloviti v postopku priprave in sprejema zakona, ki bo uredil davek na nepremičnine. Pravočasen sprejem izboljšanega zakona bo omogočil, da se bo prenova sistema obdavčitve nepremičnin v prihodnjih obdobjih lahko odvijala konstruktivno s ciljem najti najboljšo in najširše sprejemljivo rešitev, prednosti pa zakon za lastnike nepremičnin prinaša takoj že z vidika sedanjega izvajanja in trenutne uporabe. Tako na primer sedaj ob uporabi podatka o postopkih uveljavljanja pravic iz javnih sredstev lastniki nepremičnin nimajo ugovora zoper vrednost, poleg tega pa še večja transparentnost in strokovnost sistema povečuje splošno sprejemljivost in uporabnost tega.

Vse to nas utrjuje v prepričanju, da je sprejem zakona potreben in da nov zakon pomeni bistveno nadgradnjo sedanjemu sistemu, saj vsebuje bolj pregledne, določne ter pravno tudi utemeljene, torej ustavnopravno ustreznejše rešitve. Predpisuje vsa merila množičnega vrednotenja v zakonu, vključuje sodelovanje stroke, občin in lastnikov v postopek oblikovanja modelov vrednotenja in omogoča ustrezne ukrepe za zagotavljanje pravne varnosti lastnikov nepremičnin. Vsled navedenemu tudi predlagam, da, spoštovane članice in člani Odbora za finance, ta predlog tudi podprete.

Hvala.