Hvala lepa za besedo, predsedujoči. Dobro jutro. Spoštovane poslanke in poslanci in kolegice in kolegi.

Dovolite mi, da vam na kratko predstavim nekaj bistvenih poudarkov iz izhodišč za udeležbo delegacije Republike Slovenije na zasedanju Sveta Evropske unije za konkurenčnost. Teme, ki jih bodo obravnavali na področju industrije in notranjega trga, so dokaj razvejane, od Uredbe o vzpostavitvi enotnega digitalnega portala do seveda v okviru nezakonodajnih dejavnosti bodo ministri razpravljali o stanju gospodarstva in o potrebah o razvoju industrijske politike in tudi potrdili sklepe Sveta o prenovljeni strategiji industrijske politike. Čisto na kratko nekaj več poudarkov pri posameznih točkah. V okviru točke, kjer bo predlagana Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi enotnega digitalnega portala za zagotavljanje informacij in postopkov ter služb za pomoč in reševanje bo predsedstvo predlagalo splošni pristop. Cilj enotnega digitalnega portala je zagotoviti državljanom in podjetjem EU centraliziran in s tem enostavnejši dostop do najbolj iskanih informacij in elektronskih postopkov, ki jih potrebujejo pri uveljavljanju pravic do mobilnosti v Evropski uniji. Stališče Republike Slovenije je, da podpiramo cilje uredbe, vendar imamo še preučitveni pridržek, predvsem glede časovnice ter zahtev po zagotavljanju popolnoma elektronskih postopkov. Pri prvem je potrebno upoštevati kompleksnost uveljavitve načela čezmejnosti in načela samo enkrat, pri drugem pa možnost držav članic, da svoje postopke zagotavljajo popolnoma elektronsko, če s tem ne kršijo nacionalne zakonodaje. V nadaljevanju bo razprava ministrov se osredotočila na prihodnjo evropsko industrijsko strategijo ter cilje, ki bi naj jih dosegli ukrepi evropske industrijske strategije. V okviru teh 2 točk je predvidena tudi predstavitev poročila estonskega predsedstva na to temo. Pri teh 2 točkah gre za odziv Sveta Evropske unije za konkurenčnost oziroma ministrov za industrijo na komunikacijo Evropske komisije iz 13. 9. 2017 z naslovom Prihodnost – industrijska politika. Evropska industrija je namreč na velikih področjih še vedno v svetovnem vrhu, je gonilo investicij v raziskave in razvoj. Samo v Evropski uniji je na tem področju zaposlenih 36 milijonov ljudi. Zato države članice, pa tudi industrijska združenja, večinoma menimo, da komunikacij Evropske komisije še zdaleč ni mogoče obravnavati kot celovito industrijsko strategijo, saj gre dejansko predvsem za poročilo o aktualnih in načrtovanih pobudah Evropske komisije, je pa dobra podlaga za nadaljnje delo. Evropska komisija na žalost vztraja pri mnenju, da je s komunikacijo opravila svoje delo na tem področju. Stališče Republike Slovenije - in tudi intervencija bo seveda na samem Svetu šla v to smer – je, da je krovni cilj Evropske unije 20-odstotni delež industrije oziroma proizvodnih dejavnosti v družbenem bruto proizvodu do leta 2020 še vedno aktualen, da pa je smiselno poleg tega upoštevati tudi rast storitvenega sektorja, ki z industrijo deluje v močni povezavi in temu ustrezno vpliva na konkurenčnost industrijskih sektorjev. Prav tako menimo, da je potreben temeljit razmislek, kakšno industrijsko politiko si v Evropski uniji tudi želimo. Zato je pri določanju ciljev industrijske politike temu ustrezno potrebno upoštevati tudi človeški faktor oziroma socialni vidik, v smislu zaposlovanja pa tudi globalne izzive, seveda vplive na okolja, digitaliziranost, vlaganje v raziskave in razvoj ter trženje. Pri, v nadaljevanju se bodo ministri seznanili tudi s stanjem obravnavanega predloga o geografskem blokiranju in bodo podali informacijo o napredku glede evropskega programa za razvoj obrambne industrije. Glede predloga o geografskem blokiranju je bil v tem tednu dosežen politični dogovor po kompromisnem besedilu. Pričakuje se, da bo v tej točki predsedstvo informiralo ministre o doseženem dogovoru. Ta kompromisni predlog je tudi v skladu s prizadevanji in interesi Republike Slovenije, ki jih je tudi ves čas zagovarjala v času pogajanj, zato smo s tem dogovorom, pogajanji zadovoljni.

Morda še zadnja stvar, vezana na uveljavitev sporazuma. Samo trenutek. Ja, ta sporazum je nujno ratificirat, vezano na sporazum o evropskih patentih z enotnim učinkom in enotno sodišče za patente. Sporazum je ratificiralo že 14 držav članic Evropske unije, ki so podpisale sporazum, med njimi tudi Francija, zato sta za uveljavitev le tega in izvajanje nove možnosti pridobitve patentnega varstva nujni še ratifikacija Združenega kraljestva in Nemčije. Stališče Republike Slovenije je, da pozdravljamo izmenjavo mnenj o vzpostavitvi evropskega patenta z enotnim učinkom in enotnega sodišča za patente, saj se lahko tako osvetlijo različna vprašanja, povezana z uveljavitvijo sporazuma, med drugim glede izstopa Združenega kraljestva iz Evropske unije. Toliko na kratko.

Hvala lepa.