Hvala za besedo. Hvala za povabilo. Sem Maruša Babnik iz Ekvilib inštitut, pokrivam področje davčne pravičnosti.

Danes smo že kar nekaj slišali o samem obsegu problematike, tako da se ne bom posvečala temu vidiku. Toliko mogoče bolj o rešitvah, ki so trenutno na mizi in ki jih nevladni sektor mednarodno in tudi nacionalno zagovarja.

In sicer, danes smo večkrat slišali, kako pomemben je mednarodni vidik, da gre za globalne težave, da potrebujemo globalne rešitve in da je zato nujno potrebno sodelovanje s čim večjim številom držav. Po drugi strani smo poslušali, da se sodeluje večinoma v Sloveniji z OECD in pa EU državami, medtem ko vemo, da so dejansko problemi širši in zato tudi vrsto leto v Ekvilib inštitutu zagovarjamo in pozivamo k sodelovanju na mednarodnem nivoju, in sicer s podporo, da bi Slovenija aktivno podprla uvedbo medvladnega davčnega organa v okviru Združenih narodov, ki je dejansko organizacija z najširšim članstvom držav in kjer bi lahko vse države enakopravno sodelovale pri reševanju težav, ki, če povemo po resnici, so nastale v okviru OECD-ja in držav, ki so članice OECD, ki so glavni avtorji trenutnih davčnih zakonov. Prav tako OECD ponuja trenutno že rešitve, o katerih smo več slišali, tudi o ukrepih, ki jih ponujajo, ki so nekateri tehnično zahtevnejši ukrepi, mogoče vsebinsko šibkejši od tistega, kar mednarodna skupnost že nekatera priznava, da je potrebno pač dogovoriti. To je tudi zaradi potrebnega konsenza med državami. Ti ukrepi mogoče vršijo pritisk na države v razvoju, kot je bilo rečeno, da je treba izvajati določen pritisk. To je res bolj kot ne za države v razvoju, manj pa je mogoče to vršenje pritiska na davčne oaze znotraj Evropske unije in pa OECD, ki že zdaj tudi aktivno se borijo proti določenim ukrepom in tudi nas, samem nivoju Evropske unije. Mislimo, da bi javno dostopnost podatkov, torej transparentnost določenih podatkov, ki jih trenutno nekateri ukrepi že predvidevajo, da se delijo med državami omogočila dodaten pritisk tudi seveda na države Evropske unije in pa OECD in ob enem tudi seveda na uporabnike določenih sistemov izogibanja davkom kot so seveda največja podjetja oziroma podjetja in pa posamezniki. Torej nujna je vključenost javnosti v same ukrepe. Naslednja zadeva, torej, ki jo bi želeli poudariti seveda je točno to aktivno zavzemanje za transparentnost podatkov, ki so bili danes omenjeni, tudi kolega iz Transparency International je povedal, javni registri dejanskih lastnikov, Slovenija je to sprejela, medtem, ko so potrebne še določene izboljšave, medtem, ko na stopnji EU trenutno ni, ne grejo ravno pogajanja v tej smeri, da bi prišlo do javnega registra, potrebujemo pa seveda javne registre v več državah, ne izključno v eni. Zato tukaj pogrešamo kot je bilo rečeno, malo bolj aktivno spodbujanje uveljavitve te rešitve. Ob enem je bilo danes omenjeno, državni sekretar je omenil, poročanje po državah, po posameznih državah, ta ukrep, ki je znotraj OECD predviden je tajen, torej gre tu za podatke, ki se izmenjujejo med davčnimi upravami, pozivamo seveda Slovenijo in seveda mednarodno skupnost, da poročanje po država o podatkih kot je kje posamezna podjetja dejansko poslujejo, torej v katerih državah vse so prisotna in v, koliko davkov plačujejo v posamezni od teh držav, ne v regijo in ne globalno, ampak posamezni državi, da se to / nerazumljivo/… Javno. Ponovno iz istega razloga kot je bilo prej omenjeno, pač določen nadzor in pa vršenje pritiska tako nad državami kot nad samimi podjetniki in posamezniki. Torej veliko je bilo narejenega že, tudi na nacionalni ravni, so pa določene stvari, ki jih mogoče še pogrešamo in sicer določene analize učinkov prelivanja naših politik na druge države in seveda tudi na našo državo samo, torej na naš proračun in pa tudi mogoče kakšno oceno izogibanja in izmikanja davkom v Sloveniji, torej imamo številke, svetovno gledano, evropsko gledano določene ocene za Slovenijo še čakamo. Prav tako je v Slovenijo v zadnjem uvedla v zakonodajo ukrep oziroma možnost vnaprejšnjega, sklepanja vnaprejšnjih davčnih sporazumov, ki jih prej Slovenija oziroma slovenska zakonodaja ni poznala, to je sporazum med podjetjem in državo v katerem se zedinijo kako bodo določene zadeve obdavčene glede na uporabo transfernih cen. Tega Slovenija, kot rečeno prej, ni imela in poznamo pa te sporazume iz LuxLeaks škandala, torej škandala o katerem je bilo razkrito, da je 350 podjetij bilo deležno določenih posebnih obravnav preko teh vnaprejšnjih cenovnim sporazumov in nekatera podjetja so s tem izničila dejansko svojo davčno stopnjo, prišla pod en %, določene od teh primerov trenutno obravnava evropska komisija. In naj omenim, ni nujno, da so te vnaprejšnji cenovni sporazumi kakorkoli škodljivi, ampak glede na to, da so tajni in, da po navadi ne vemo kaj se dogaja, se dogajajo lahko tudi takšne zadeve kot so se dogajala v Luksemburgu in seveda tudi kakor kasneje razkrivajo v Belgiji, tako, da pozivamo slovensko Vlado, da glede na to, da smo to vnesli zdaj tudi v naš zakonodajni okvir, razkrijejo vsaj ime podjetja s katerim sklepajo takšen sporazum, trajanje tovrstnega sporazuma in pa zajeta področja v posameznem sporazumu. Vsekakor si tudi mi tako kot Transparency International želimo čim več tovrstnih povabil za izmenjavo mnenje, za izmenjavo možnosti rešitev in še enkrat se zahvaljujem za besedo.