Dober dan. Moje ime je Sebastijan Peterka in sem zaposlen na Transparency International Slovenija. Najprej, hvala za vabilo.

Jaz bi si sicer želel, da bi bila ta vabila malo bolj pogosta na to tematiko, ne samo po Panamskih, pa Rajskih, pa mogoče, če bodo v prihodnosti, ne vem, še kakšni Ciprski dokumenti ali pa kaj podobnega.

Mi smo se s problemom davčnih oaz oziroma oaz anonimnosti, pa bom takoj razložil, zakaj sem ta izraz uporabil, začeli ukvarjati podrobneje v začetku leta 2016 z izvajanjem projekta »Transparentno dejansko lastništvo« Gre za mednarodni projekt šestih držav v Evropski uniji, kjer smo s partnerji pregledovali prenos četrte direktive za preprečevanje pranja denarja v nacionalne zakonodajne okvire. Zdaj pa, zakaj nas je to zanimalo? Problem davčnih oaz ni samo problem utajevanja in izmikanja davkom, je mnogo več. Poleg tega, da letno v teh jurisdikcijah ponikne za približno 246 milijard dolarjev po nekaterih ocenah, kar je, če karikiram, približno 2 tisoč 500 pediatričnih klinik, ki smo jih zgradili recimo v UKC Ljubljana, se tu pojavljajo še mnoge druge zadeve, povezane s pranjem denarja, s podkupninami, financiranjem terorizma, izogibanju mednarodnim sankcijam, skrivanju premoženja pred upniki, in tako dalje. S tem razlogom je tudi več pobud nastalo v mednarodnem prostoru, ne samo za davčno transparentnost, ampak tudi transparentno dejansko lastništvo, saj je več strokovnjakov na tem področju že ugotovilo, da te jurisdikcije ne služijo nobenemu ekonomskemu namenu. Tudi zasebni sektor se je v določenih delih izrazito postavil proti tem praksam. Če omenim samo še eno zadevo … Svetovna banka je v svoji analizi 213 primerov največje mednarodne korupcije v zadnjih 30 letih ugotovila, da je vsaj v 150 primerih prihajalo do zlorab teh jurisdikcij oziroma podjetij iz teh jurisdikcij za skrivanje premoženja in druge namene.

V lanskem letu je torej Slovenija prenesla četrto direktivo za preprečevanje pranja denarja v svoj nacionalni zakonodajni okvir, kar je storila relativno progresivno. Bila je, mislim da, celo prva v Evropski uniji pri prenosu te direktive in uvedla nekaj rešitev, ki so bile mednarodno zelo solidne. Kljub temu smo mi v svojem poročilu v decembru leta 2016 izdali podrobnejšo oceno, pa ne bom našteval, no, ampak tukaj notri je bilo tudi devet priporočil, predvsem Vladi Republike Slovenije, ki se nanašajo tako na zakonodajni okvir, pa ne samo na Zakon o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma, tudi druge. Oprli smo se tudi na prakso, ker, bodimo iskreni, zakon imamo na papirju, pa je kar nekaj zadev, ki se zaenkrat še ne izvajajo oziroma mi vidimo težave pri implementaciji in bomo šele skozi leta videli, kakšen učinek bodo res dosegli.

Potem je pa še en ključen vidik, eno priporočilo, ki bi ga danes rad posebej izpostavil … Poleg nacionalnih zakonodajnih okvirjev, ki omogočajo preprečevanje zlorab teh anonimnih jurisdikcij, oaz anonimnosti, je pomembna tudi mednarodna dejavnost. Večkrat je bilo danes omenjeno, tudi s strani Ministrstva za finance, da se aktivno zavzemajo za ukrepe zoper te jurisdikcije. Mi smo decembra s kolegi iz Ekvilib inštituta ravno s tem namenom, decembra 2016, poslali pismo, naslovljeno na Ministrstvo za finance. Zakaj? Zato, ker se je na evropskem nivoju začelo pogajanje o peti direktivi za preprečevanje pranja denarja, kjer bi določene zadeve, ki so se pojavljale tudi v Panamskih dokumentih, naslovili bolj ustrezno kot v četrti. Odgovor smo prejeli včeraj, potem ko smo po razkritju Rajskih dokumentov še enkrat opozorili ministrstvo, da nam je dolžno odgovor, pa v ponedeljek pozvali še državljane, da pozovejo ministrico sami, da odgovori oziroma da se opredeli do teh zadev. Včeraj smo, kot rečeno, prejeli odgovor in članom Odbora za finance smo tudi poslali naše stališče glede tega na vaše elektronske naslove. Če na kratko povzamem … V tem pismu je bilo pet ključnih točk, ki so po našem mnenju bistvene za preprečevanje praks, ki jih srečujemo ob teh škandalih, ki bi bistveno povečali transparentnost dejanskega lastništva in dali tudi civilni družbi določena orodja, kako se s temi praksami spopadati. Ministrstvo za finance je po našem mnenju tu z odgovorom razočaralo. Zakaj? Od petih točk se do ene točke, po našem mnenju ključne, ne opredeljuje. Se pravi, kakšno stališče zavzema na mednarodnem nivoju. To je uvedba javnih registrov dejanskih lastnikov in strojno berljivih registrov dejanskih lastnikov, kot jih poznajo recimo v Veliki Britaniji, ki so ta register uvedli že pred leti in uspešno deluje. Potem, pri eni točki Slovenija nasprotuje predlogu. V treh pa, če povzamem, ne nasprotuje predlogom oziroma podpira pravno vzdržne rešitve pri reševanju teh problemov. Po našem mnenju je to v današnji situaciji, ko smo zdaj že kar letno priča nekaterim škandalom iz davčnih oaz, nezadostno. Zakaj? Zato, ker je poleg teh nacionalnih okvirov potrebna tudi mednarodna zavzetost, ki presega nenasprotovanju nekaterim ukrepom, ampak res aktivno zavzemanje. Se pravi, na mednarodnem nivoju smo priča v Evropski uniji, konkretno pri pogajanju za peto direktivo, temu, da v Svetu Evropske unije določene države članice aktivno nasprotujejo konkretnim ukrepom, potem je pa tu nek kup držav, ki ne nasprotujejo tem predlogom. Danes je čas, da se države ob teh razkritjih aktivneje zavzamejo in povejo tistim državam, ki so proti, da jasno podpirajo nekatere ukrepe, ki bi povečale transparentnost dejanskega lastništva s tem pa bistveno prispevala k preprečevanju in odkrivanju zlorab finančnega sistema, davčnih oziroma oaz anonimnosti.

Hvala lepa.