Hvala za besedo, spoštovana predsednica. Spoštovane poslanke, poslanci, gostje.

Kar se tiče Slovenije in naše pozicije v povezavi z bojem proti davčnim utajam in goljufijam, mi vseskozi zavzemamo zelo, lahko rečemo temu, aktivno vlogo, je pa pri tem ključnega pomena tudi sodelovanje med državami. Zakaj nam je to tako pomembno? Mi smo majhno in odprto gospodarstvo, kar pomeni, da nas lahko takšne sheme še toliko bolj prizadanejo. V nadaljevanju bom tudi nekako predstavil tiste zadeve, ki so nekako na mednarodni ravni, tiste, ki so na nacionalni ravni, na koncu pa se bom na kratko seveda tudi opredelil do sklepov, ki jih je predlagatelj tudi predstavil.

Sami tudi dobro veste, da so, kar se tiče davčne politike, države pri tem dokaj samostojne. Ravno zaradi tega je ta mednarodna komponenta izjemno pomembna. Se pravi, da pride do določenega političnega, pa tudi drugačnega pritiska, da se zavedajo, da niso v vakuumu, tako mi kot drugi, in da moramo med sabo sodelovati, da na koncu, se pravi, ta javni interes dozori in da pride do tega, da so davki plačani in da lahko zagotavljamo vse tiste storitve, ki jih tudi države zagotavljamo. V zadnjih letih je bilo na tem področju zelo veliko napredka, kar je za davčno področje, tudi če bomo šli recimo pogledati raven Evropske unije, kjer je za davčne spremembe potrebno soglasje, kar je izjemno zahteven način sprejemanja določenih rešitev, je velik uspeh. V bistvu se sedaj jaha na enem valu enega zavedanja, da je to treba urediti in to ni samo Evropska unija, to je tudi skupina G-20, tukaj je OECD. In preko tega seveda tudi vpliv na vse tiste preostale, ki morda ne spadajo v ta združenja. Mi zagotovo tudi kot država ves čas zagotavljamo, da mora veljati neko načelo pravične obdavčitve in da mora veljati tudi načelo tako imenovanega »level playing field«, to se pravi, da morajo biti pogoji enaki za vse, da ne prihaja do izkrivljanja konkurence. Bi pa seveda posebej poudaril pri tem, da je pri določanju obrambnih ukrepov ali pa kakšnih splošnih pravil, ki zagotavljajo, da ne prihaja do izogibanja, treba nastaviti na tak način, da se ne škoduje, dajmo temu reči, pristnim poslom. Se pravi, tistim, ki imajo neko ekonomsko logiko, so pošteni, imajo nek ekonomski namen in tam ni namen, da bi prišlo do zlorabe. Treba je paziti, da se pa takih poslov ne okrne. Zaradi tega je tudi razmislek pri tem ali pa pri pripravi ukrepov razmislek nekoliko daljši. Ravno zaradi tega, da pa ne bi prišli do tega, da bi rekli: »Ja, samo razmišljamo, pa nič ne bomo naredili,« so bili številni ukrepi razdeljeni na etape in te etape se potem postopoma uvajajo. Teh je bilo zdaj že zelo veliko in bom šel nekako tudi skozi njih.

Zagotovo bi jih nekako razdelil na tri vidike: en je tisti politični vidik, se pravi, da se ustvari pritisk na številne države, da se to uredi; drugi vidik, ki bi ga izpostavil, je naš, se pravi zakonodajni tako na ravni Republike Slovenije kot na ravni Evropske unije, ko govorimo o direktivah, uredbah, in tako naprej; tretji je pa zagotovo izvrševanje, se pravi, da tisto, kar ste nam, konec koncev tudi Državni zbor, predpisali, da se to izvaja, da Finančna uprava lahko izmenja, pošilja, pridobiva podatke, jih analizira in potem skladno s tem tudi ukrepa, uporablja v nadzorih, in tako naprej. Tako da, če gremo glede prvega, lahko bi temu rekel ustvarjanje nekakšnega pritiska. Prva reč je, se pravi seznam ne sodelujočih jurisdikcij s katerim se ukvarja trenutno Evropska unija. Pričakujemo, da bo nekako do konca leta ta tudi pripravljen, tam bodo tudi sproti preučeni tudi zaščitni ukrepi na ravni Evropske unije. Določenih je bilo 92 jurisdikcij, ki so bile predmet tega pregledovanja in ta se v tem času nekako zaključuje, tako, da pričakujemo, da bodo določeni rezultati do konca leta. Zagotovo pa debata glede zaščitnih ukrepov še poteka, to je po mojem eden izmed trših orehov zaradi tega, ker seveda vsaka država gleda tudi skozi prizmo svojih lastnih interesov in bo tu pomen takšnih držav kot je Republika Slovenija, ki zelo zavzeto nastopa pri tem, da se zadeve vendarle uredijo, bo tudi zelo pomembna. Dodatna je podoben koncept, je tudi na ravni OECD, se pravi seznam ne sodelujočih jurisdikcij, trenutno na tem seznamu, lahko rečemo le Trinidad in Tobago, zakaj le? To je v bistvu, kljub temu, da se čuje tako nekoliko ignorantsko, da daš eno pri vsem tem kar / nerazumljivo/… Dokumenti, panamski dokumenti in tako, se pride potem do ene enostavne ugotovitve in zakaj sem rekel, da je to politični pritisk, kriterij, da v bistvu si uvrščen na ta seznam je to, da nekako ne spoštuješ enih, lahko rečemo, treh osnovnih zadev, eno je, da ne uvedeš implementacije, se pravi ne implementiraš standarda izmenjave informacij na zahtevo in standarda za avtomatično izmenjavo informacij pa tudi, da nekako se ne pristopi k podpisu večstranske konvencije o medsebojni upravni pomoči. Zakaj je to pomembno? Zaradi tega, ker na tej podlagi, potem lahko mi in druge države pridobivamo podatke na katerih pa se lahko potem postopki začnejo, da se lahko tudi naša zakonodaja izvršuje tako kot je treba.

Kar se tiče drugih zadev, se pravi nekako mednarodni rang, kaj se dogaja. Mi imamo kar izdaten arzenal kar se tega tiče, ta se tudi krepi, rezultati so tudi že tu, morda bo kasneje nekaj več o tem povedal tudi namestnik direktorice Finančne uprave Republike Slovenije. Tako, da bi šel samo na kratko skozi. Prva reč, ki bi jo omenil je konvencija OECD in sveta Evrope o medsebojni upravni pomoči v davčnih zadevah. Ta zagotavlja učinkovito upravno sodelovanje med državami podpisnicami na davčnem področju glede davkov, ki so seveda navedeni v konvenciji. Druga reč je KIDO, se pravi bilateralne konvencije o izogibanju dvojnega obdavčevanja dohodkov in premoženja, tam je v 26. členu definirano, v bistvu tudi ta sodelovanja, se pravi pridobivanja podatkov na zahtevo, se pravi, da mi nekaj imamo nek indic, vprašamo tujo državo in, da nam je dolžna posredovati ta podatek. Druga reč, avtomatična izmenjava, to je tista, ki poteka na podlagi ustaljenih postopkov in dobimo v bistvu za določen nabor vse podatke, tiste, ki so predvidene in tretja reč spontanost, se pravi, če mi ugotovimo ali pa neka druga država ugotovi, da bi nek podatek nas utegnil zanimati, da drugi državi to tudi pošljemo, rečemo poglejte, tu je en podatek, ki bi lahko kazal na morda izogibanje, kaj podobnega in poglejte ga. Tako, da teh imamo sklenjenih 58, s tistimi, ki nimamo sklenjenih takih sporazumov je tudi ta / nerazumljivo/… Se pravi bilateralni sporazumi o izmenjavi informacij v davčnih zadevah, s temi nimamo sklenjenih, se pravi teh sporazumov o izogibanju dvojnega obdavčevanja, imamo tri sporazume, otok Man, Guernsey, Jersey, ste pa pred kratkim na Odboru za zunanje zadeve potrdili v bistvu dopolnitev oziroma spremembe tega in tudi to, da bi predlagali še trem jurisdikcijam pogovore oziroma pogajanja, da bomo tudi z njimi imeli tak sporazum spremljen in to so Bahami, Hong Kong in Macao. Najbrž ste tudi v teh medijskih prispevkih in tako naprej se marsikdaj te jurisdikcije tudi omenjajo. Potem velja omeniti tudi sporazum o izboljšanju spoštovanja davčnih predpisov na mednarodni ravni in izvajanju FATCA, to je ta sporazum, ki je v bistvu sklenjen z Združenimi državami Amerike, tam gre za poročanje in avtomatično izmenjavo podatkov o finančnih računih med Republiko Slovenijo in ZDA. Posodobitev, ki nam je to omogočila v Zakonu o davčnem postopku je bila sprejeta v tem mandatu, se pravi leta, konec 2014 in tudi določa v bistvu te obveznosti glede, iz sporazuma. Naslednja reč CRS, se pravi večstranski sporazum med pristojnimi organi o avtomatične izmenjavi informacij o finančnih računih. Zaveza k implementaciji so podale že 102 države, mi smo med tistimi, ki smo prvi k temu pristopili in smo letos septembra to izmenjavo tudi že izvršili, podatki se trenutno obdelujejo in se bo potem marsikaj iz tega tudi videlo, tako, da smo med tistimi, ki se štejemo lahko za zastavonoše in ravno zaradi tega, ker tako število držav pristopa in istočasno se pravi v kolikor se nekdo k takšnim spremembam ne zaveže, se mu lahko zgodi, da se znajde na črni listi, ki pa nima zgolj davčnih posledic, ima lahko tudi druge, ker se ne uporablja samo v davčne namene. Lahko se to veže ne vem, na kakšna razvojna sredstva na kaj takega kar seveda potem takšne jurisdikcije dodatno spodbudi k temu, da se odločijo za sodelovanje, ker ni nujno, da je njihov glavni, se pravi, če rečemo temu sprožilec k temu, da se začnejo nekoliko, vzgojijo nekako drugačen odnos do teh tem, v davkih lahko je tudi kakšen drugi in ravno nato se tukaj skuša tudi ciljati. Naprej, se pravi ta večstranski sporazum med pristojnimi organi in izmenjavi poročil po državah, to je ta tako imenovan »country report« in gre za poročanje velikih multinacionalk o se pravi določeni informacije bodo pošiljali in na podlagi katerih se bo ugotavljalo tveganja in po potrebi lahko tudi ukrepalo. Naprej tudi Slovenija aktivno sodelovala in podpirala projekt BEPS na OECD, o tem smo tudi na tem odboru že govorili, tam je bilo predvidenih 15 ukrepov, marsikaj od tega je že implementiranega, marsikaj še bo. Je pa Slovenija kot rečeno vedno zavzemala in še vedno zavzema zelo aktivno vlogo in, če rečemo temu članstvo v OECD in članarini, ki jo republika Slovenija plača, jaz mislim, da, če ne drugo se nam zagotovo poplača skozi odlično sodelovanje z OECD, z informacijami, tako statističnega kot poglobljenim znanje z različnih področij, sodelovanjem, interakcijo med, se pravi organi, ki rečemo tako kot je finančna uprava, kot je tudi direktorat pri nas pristojen za davke, carine in tako naprej, tako, da nam to omogoča, da smo v koraku s časom oziroma kadar je le mogoče tudi morda korak pred tistimi, ki so po navadi na tem področju lahko tudi še bolj inovativni. Kar se tiče evropske ravni, gre za te ukrepe, ki so nekako prevedene na evropsko raven, se pravi usklajene z OECD, te jih lahko, gre za različne direktive, recimo DAC-2, ki se tiče avtomatične izmenjave podatkov, to smo rešili z novelo 2015. Kar se tiče DAC-3, ki je sprememba direktive glede obvezne avtomatične izmenjave podatkov na področju obdavčevanja, gre za izmenjavo davčnih stališč, to smo spravili skozi leta 2016. Kar se tiče DAC-4, se pravi tega »country by country reporting« oziroma poročanja med državami, ta se bo prvič izvajala v letu 2018 za 2016. Imamo pa potem še seveda DAC-5, ta se ukvarja z dejanskim lastništvom, o tem ste marsikaj že slišali, tudi zadeva je praktično produkciji in z naslednjim letom bodo podatki dostopni, je pa v tem smislu reč nekoliko širša, se pravi gre za dostop, informacijo o dejanskih lastnikih podjetij, skladov, fundacij in ostalih subjektov ter pravnih dogovor in izvedenih postopkov skrbnega pregleda strank vključno z dokumentacijo in informacijo, ki so na voljo na podlagi določb direktive o preprečevanju pranja denarja. DAC-6 , se pravi zadnja izmed teh je trenutno v postopku, bi se tikala, nekako bi postala zanimiva predvsem za avtomatično izmenjavo podatkov za področje posrednikov pa tudi glede razkritja potencialno agresivnih shem, to se pravi, to so tisti, mislim lahko pogledamo nekatere države so v tem našle res zanimivo poslovno priložnost in dejansko se s takimi razkritji pride do tega, da bodo morebitne agresivne sheme, potencialne agresivne sheme razkrite, se pravi, da bodo imele tudi Finančna uprava in nekateri drugi dostop do tega, zaradi tega, da se bo lahko ocenjevalo tveganja in seveda potem preko pa ostalih inštrumentov, ki sem jih pa prej naštel, predvsem z vidika sodelovanja, obvezne, lahko temu rečemo, upravne pomoči med organi, se bo lahko šlo tudi potem v skupne akcije, da pride nekega rezultata. Tako, da kot uvodoma rečeno, mednarodno sodelovanje je zagotovo ključ in tudi kot uvodoma rečeno, Republika Slovenija ima v tem zelo velik interes zaradi tega je tudi toliko aktivna in si tako prizadeva, da prihaja čim prej do premikov na teh področjih. Kar se tiče naše domače zakonodaje, določene informacije so bile tudi, mislim, da iz razprave o proračunu kjer je bilo omenjeno, da glede transakcij z davčnimi oazami, da je tam še nekaj rezerve, če bi to obdavčili in tako naprej. Bi vseeno poudaril, da mi mehanizme znotraj Zakona o davku dohodkov pravnih oseb imamo implementirane nekaj časa, verjetno se da kaj, se bo še izboljševalo, konec koncev imamo še pred letom, do konca leta 2018 še ene dve izboljšavi za narediti tam notri, tako, da bi tu predvsem omenil to, da, če pride do prenosa recimo v države kjer, ki so na tem tako imenovanem našem črnem seznamu, se pravi ta je še iz leta 2008, tukaj je kar nekaj teh jurisdikcij napisanih. Potem so plačila obresti in določenih storitev v take jurisdikcije obdavčena z davčnim odtegljajem, se pravi, če plačate za neko storitev / nerazumljivo/… V to drugo državo, morate odtegniti 15 % davka, se pravi 15 % nakažete državi, ravno zaradi tega, ker se pač nakazujete v neko takšno okolje, se pravi, da se nekako omejuje, morebitno tudi izogibanje. Druga reč je vezana na dividende in kapitalske dobičke, iz takšnih okolij, se pravi, da teh ni mogoče izločati iz davčne osnove, ker načeloma na območju Evropske unije vam velja, če je domneva, se pravi, da so neke dividende bile že enkrat obdavčene, jih ne še enkrat obdavčite v vašem obračunu davka o dohodku pravnih oseb, ampak dejansko se te izvzemajo, v tem primeru pa ravno zato, da ne bi prišlo do izogibanja so te vključene v davčno osnovo in tudi potem seveda obdavčene z davkom o dohodku pravnih oseb. Nadalje še velja omeniti, da se kot odhodek ne priznajo obresti od posojil prejetih od oseb iz teh držav, se pravi, če vi dobite posojilo iz neke take države, za katero lahko rečemo tako pogovorno kot se reče, iz oaze, vam tiste obresti, ki jih plačujete na to posojilo ne bodo za davčne namene priznan odhodek. Kar pomeni, da ne more priti, se pravi to je še malo agresivnejše pravilo kot velja pri recimo tanki kapitalizaciji kjer se preprečuje presežno financiranje z dolgom, da ne bi prišlo, lahko rečemo temu, zniževanja neopravičenega zniževanja davčne osnove. Tako, da imamo tudi nekaj drugih reči, ki so se pred kratkim uvedle notri, eno je pravilo proti zlorabam, se pravi, ki je nekako diskrecijsko, da, če, tudi, če se ugotovi pa ne gre zgolj tukaj za te, ki so iz tega seznama, ampak tudi iz drugih okolij, če dobimo dividende, da se lahko neka družba dividende, da se lahko odloči, da, če gre za neko shemo, ki je vzpostavljena za pridobitev nekih davčnih ugodnosti, da se te vseeno vključijo v osnovo in tudi obdavčijo. Potem od tu naprej kot se spomnite, ste tudi že uzakonili v tej hiši ta tako imenovana hibridna neskladja, se pravi, če je neko, nek instrument finančni, ko za eno državo ga razume kot kapital, druga pa kot dolg in na račun tega ustvarijo določene davčne prihranke, je tudi to, v bistvu nekako ena rešitev v zakonu predvidena, ki to preprečuje. Nadalje imamo relativno dobro razdelan sistem oziroma predpis znotraj tega zakona, ki se ukvarjajo s transfernimi cenami, nadalje tudi kar se tiče, že prej sem omenil, tanke kapitalizacije, se pravi pretiranega financiranja z dolgom, ravno v smislu tega kar obresti znižujejo obdavčljive, se pravi davčno osnovo. Potem imamo notri tudi predvideno se pravi pravila kar se tiče stalnih poslovnih enot, ki preprečujejo, da se pravi, ki povzročijo, da je nek dohodek, če zelo poenostavim, obdavčen tam kjer je ustvarjen. Od tu naprej so še nekatera druga pravila, ki nam pridejo zelo prav, eno je, ki je pri davkih zelo pomembno, vsebina pred obliko, se pravi, da, če je nek pravni posel navidezen pravni posel, se vedno gleda kaj je njegova ekonomska vsebina zadaj in se ga tudi v skladu s tem obdavči. Pomembno ob teh postopkih je obrnjeno dokazno breme, ki pomaga, da, se pravi za razliko od kazenskega postopka je pri, ko se gre v davčni nadzor, ko se pridobi določene indice, mora seveda zavezanec dokazati na drugi strani, da to ne drži kar izdatno pripomore k uspešnosti takih postopkov. Tako, da kar se tiče plana, do konca 2018 je še namen, da bi se uvedlo splošno pravilo proti izogibanju davkom, to je nekako bo ena določba, ki bo omogočala reševanje tistih situacij, da, če neka država, ki je na drugi strani nima pravil proti zlorabam, bomo mi lahko ukrepali oziroma določene omejevalne ukrepe podvzeli. Podobno velja naprej glede pravil glede nadzorovanih družb, se pravi, da v tistih primerih, ko bo imela neka družba svoje, lahko rečemo, hčerinske družbe v nekem izjemno ugodnem davčnem okolju, bomo lahko te prihodke, ki jih tiste družbe, oziroma te dobičke, ki bi jih tam izjemno nizko obdavčili, pripisali k tej. Tako da pridem na koncu do tele obdavčitve. Imamo še nekatere druge, pa bom v kratkem zaključil in se preselil k sklepom. Imamo obdavčitev nenapovedanih dohodkov, tega ne bi komentiral glede na to, da je to tudi trenutno v fazi ustavne presoje, je pa pomemben instrument tako z vidika neke preventive, se pravi zavedanja, da se lahko posledice utaje oziroma neprijave nekih obdavčljivih dohodkov zgodijo in so znatne. Taki postopki so sorazmerno zahtevni, ampak se jih lahko izvaja.

Kar se tiče še aktivnosti Finančne uprave … Tukaj ne bi posebej izpostavljal, glede na to, da je tukaj tudi, kot že omenjeno, namestnik direktorice Finančne uprave Republike Slovenije. Je pa to ta del, kjer iz zakonske pridemo v izvedbeni del in ta se za moje pojme tudi uspešno izvaja. Torej, kaj bi bilo morda končno priporočilo tistim, ki se tudi takšnih shem, ki so bile razkrite bolj v Panamskih kot sicer v Rajskih dokumentih, pa morda še česa drugega? Opozoril bi na to, da imamo v našem pravnem redu tudi možnost same prijave. Glede na to, da razpolagamo z vedno več podatki in da je Finančna uprava pri tem uspešna, je najbrž to eno moje priporočilo, da se lahko poslužijo tudi tega instrumenta. In, če so morda kdaj narobe presodili svojo pozicijo, nekaj dajo v državno blagajno tudi na ta način, da se kje pokesajo.

Kar se pa tiče sklepov … Imamo, kot je že, spoštovani poslanec Mesec omenil, prvi sklep, ki se tiče prvega in drugega sklepa iz predhodne seje, da bi v 15 dneh izvršili tista dva sklepa. Tista dva sta se nanašala na dve zadevi. Eno je bilo, da se pripravi seznam podjetij, ki so v večinski neposredni ali posredni lasti države in ki imajo same ali njihove hčerinske družbe ali poslovne enote odprt račun v tujini. Glede na to, da je bil ta sklep že enkrat izglasovan, predvidevam, da bo tudi danes. Jaz ocenjujem, da vam te podatke glede na to, kar sem uspel narediti poizvedbo, lahko zagotovimo. Tako da, zdaj, težko rečem, ali bo to v kuverti, pod kakšnim varovanjem v tem trenutku, ampak ta podatek smo preverili in vam lahko priskrbimo. K temu spada še drugi sklep iz tiste seje. Se pravi, prišlo je do ustne seznanitve s poročilom o učinkovitosti ukrepov proti davčnemu utajevanju in izogibanju. Takrat je bila prošnja oziroma, lahko rečemo, zahteva za pridobitev poročila v pisni obliki. Jaz mislim, da na podlagi tega, glede na to, da je leto in nekaj od takrat in da je bilo od takrat marsikaj narejenega, mislim, da vam imamo kaj povedati tudi v pisni obliki in bi to pripravili. Je pa moja prošnja, edino, če bi lahko ta rok malenkost podaljšali. Morda na 30 dni, tudi zaradi tega, ker imamo trenutno v Državnem zboru tisti manjši davčni paket, množično ovrednotenje in še nekatere druge projekte, ki nas trenutno okupirajo. Tako da, če bi bilo to možno, bi vam bil zelo hvaležen.

Kar se pa tiče ostalih sklepov, se pravi od drugega do petega, moram reči, da je v vseh primerih mnenje Ministrstva za finance, da ti sklepi niso potrebni oziroma jim nasprotujemo. Pa bom povedal zelo na kratko tudi zakaj, da ne bo kakšnega občutka, da poskušamo kakšno stran podzavzeti (?).

Se pravi, pri drugem je bilo rečeno: »Spremembe davčne zakonodaje, ki bodo onemogočale poslovanje z namenom izogibanja obdavčitvi ter pripravi ukrepe za sankcioniranje podjetij in posameznikov, ki so operativni izvajalci mednarodnega sistema davčnih oaz.« Zdaj, kar se tega tiče so… Prej sem naštel številne aktivnosti, so v teku tako na mednarodni kot na nacionalni ravni, se vse to tudi že izvaja. Nekaj, kot rečeno, na podlagi tega, kar je že, in nekaj, kar še bo. Tako da je po našem mnenju ta sklep v tem trenutku nepotreben, ker se že izvaja oziroma je bilo to v večini že pripravljeno.

Kar se tiče tretjega sklepa. Se pravi: »Poziva Slovenski državni holding in Družbo za upravljanje terjatev bank, naj ne poslujeta z družbami, ki imajo ali same ali njihove hčerinske družbe ali poslovne enote odprt račun v eni izmed razpoznavnih davčnih oaz.« Zdaj, jaz se tu ne bi spuščal v terminologijo, da ne bo izgledalo, kot da se na pike, vejice obračam, ste pa eno reč v tem Državnem zboru naredili, in to je, da sta tako DUTB kot SDH že zavezanca po Zakonu o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma in to od nedavnega. To je bil en sklep oziroma, se opravičujem, amandma, ki je bil 20. 10. 2016, in morata, tako SDH kot DUTB, izvajati z zakonom predpisane ukrepe za odkrivanje in preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma, in sicer pred oziroma pri sprejemanju, izročitvi, zamenjavi, hrambi, razpolaganju oziroma drugem ravnanju z denarjem ali drugim premoženjem in pri sklepanju poslovnih razmerij. Se pravi, sta ena izmed zavezancev v tem, kar pomeni, da so ti ukrepi podvzeti, drugi komplementarni pa tečejo, se pravi so že v davčni zakonodaji in se izvajajo, za to skrbi Finančna uprava Republike Slovenije.

Potem četrti … Kot rečeno, je tudi stališče, da ni potreben. Tukaj je bilo rečeno, da bi Odbor za finance in monetarno politiko pozval Vlado Republike Slovenije, da v organih Evropske unije sproži pobudo za ukinitev davčnih oaz ali sorodnih praks davčnega dampinga na ozemlju Evropske unije in čezmorskih ozemljih, in tako naprej. Zdaj, ta reč se že izvaja. Res se morda ne izvaja, tako da se napiše: »Prepovedujemo davčne oaze.« Zaradi tega, ker če prepoveš davčno oazo, v bistvu ne veš, kaj točno si prepovedal, ampak na en bolj efektiven način. Se pravi, skozi faze, katerih večina je že nekako prepeljana v zakonodajo in se ta pobuda dejansko, tudi če bi jo dali, po našem mnenju že izvaja. Če bi zdaj po nekaj letih, ko je to že v velikem zagonu in tudi mi kot Vlada ves čas zagotavljamo, da je te spremembe treba narediti in se izvajajo, bi morda nekoliko čudno vse skupaj izzvenelo glede na to, da je, kot rečeno, že vse v izvedbi.

Kar se tiče sklepa 5. Se pravi, pogoj za dostop Velike Britanije do enotnega trga zahteva, da Velika Britanija prepreči delovanje davčnih oaz na britanskih ozemljih. Zdaj, mi imamo s temi preko različnih institutov že vzpostavljeno, lahko rečemo, izmenjavo podatkov oziroma bo ta v kratkem. Kako se bo Evropska unija, se pravi vse države članice na eni strani, pa Združeno kraljestvo na drugi pogajali, je odvisno najprej od tega… Zdaj bodo predvidoma izstopili, povedali, kaj si želijo, in šele nato pridejo v poštev tale pogajanja. Zagotovo pa so davčne oaze v takem smislu, kot smo jih poznali, v izogibanju. Zakaj? Zaradi preglednosti. Ker ena izmed ključnih zadev pri davkih in obdavčitvi, je to, da je sistem pregleden. Da, se pravi, na eni strani, recimo, Finančna uprava razpolaga s podatki, da lahko nekoga pravilno obdavči in drugo, da imamo mi v naši zakonodaji ustrezne instrumente, ki to omogočajo. Po mojem mnenju, kot rečeno, še z nekaj nadaljnjimi izboljšavami je to tudi zagotovljeno.

Za nadaljnja vprašanja sem pa seveda na razpolago tudi s kolegico iz direktorata.

Hvala.