Hvala za besedo in lep pozdrav. Zdaj, to je že druga seja o davčnih oazah, ki smo jo sklicali v Poslanski skupini Levica v zadnjem letu in pol. Prejšnjo smo imeli 7. aprila 2016, torej po tisti aferi s tako imenovanimi »Panama Papers«. Takrat smo Vladi predlagali več sklepov, ki so bili deloma tudi sprejeti, ampak niso bili izvršeni. A več o tem kasneje, ko pridem do zaključkov te seje.

Zdaj pa bi se za začetek ustavil pri razlogih za sklic. Ko smo zadnjič sklicali ta odbor, je bilo s strani ministrstva, predvsem Ministrstva za pravosodje, Ministrstva za finance, pa deloma tudi iz FURS-a zagotovljeno, da je naš davčni sistem primerjalno dober, da izboljšave bolj ali manj niso več mogoče na nacionalnem nivoju. Ampak od takrat se je zgodilo več stvari. Eno je, da smo izvedeli za pranje denarja v dveh največjih slovenskih bankah, NKBM in NLB, kar se je očitno zgodilo mimo zakonodajnih varovalk. Drugo pa je, da se je z razkritjem zadnjih velikih dokumentov, torej tako imenovanih »Rajskih dokumentov«, zopet izkazalo, da so Slovenci, slovenski državljani močno vpleteni v nepoštene davčne prakse. V dokumentih se je pokazalo celo ime bivšega direktorja DURS-a, gospoda Ivana Simiča, ki je svoja podjetja, čeprav nam je v pismu temu odboru predstavil drugačno zgodbo, ampak svoja svetovalna podjetja je za časa upravljanja funkcije tako rekoč parkiral v davčni oazi na Cipru in v tem ne vidi nič spornega. Tukaj se lahko pač pogovarjamo o legalnosti takih praks, absolutno pa se ne moremo pogovarjati o legitimnosti. Namreč, vsak evro, ki se izgubi v davčni oazi, je evro manj za infrastrukturo, javno šolstvo, javno zdravstvo in ostale koristne stvari, ki bi jih lahko financirali, če bi se ta denar zbral v proračunih in na sploh v javnih financah. Med legalnostjo in legitimnostjo je tudi na sploh tanka meja, ker če pogledamo prakse davčnega utajevanja, se bomo verjetno vsi strinjali, da je to nemoralno, zavržno, in tako naprej, medtem ko se na drugi strani preusmerjanje denarja v davčne oaze sprejema, kot da pač takšen današnji svet je in da ga tudi moramo nekako vzeti v zakup. To smo konec koncev tudi slišali na zadnji seji, ko smo problematizirali poslovanje državnih holdingov, Slovenskega državnega holdinga in slabe banke, s podjetji v davčnih oazah. Ne pozabimo, da je bila druga največja slovenska banka NKBM prodana podjetju, tako imenovanemu »kaselc« podjetju, v davčni oazi, pa smo dobili takrat s strani gospoda Dragonje odgovor, da so pač take poslovne prakse v sodobnem svetu, da se za prevzemanje velikih bank ali pa velikih institucij enostavno ustanavljajo namenska podjetja, ponavadi v davčnih oazah, da so stroški prevzemov čim nižji in da se moramo sprijazniti, da finančni skladi enostavno delajo na ta način. Tako da imamo tukaj očitno še precej dela, ne samo na globalni ravni, ker ponavadi, ko se pogovarjamo o davčnih oazah, se pač seveda moramo strinjati, da je to v prvi vrsti globalen, v malo ožjem smislu evropski problem, šele nato pa problem slovenske zakonodaje. Ampak zdaj sem pač teh nekaj karikatur na začetku podal, zato da vidimo, da je to konec koncev tudi močen problem razmišljanja in mentalitete oblasti v Sloveniji in na sploh tolerance do teh praks.

Mi bomo zato danes predlagali pet sklepov za izboljšave trenutnega stanja. Prvi sklep je: »Odbor za finance in monetarno politiko poziva Vlado, da najkasneje v 15 dneh izvrši prvi in drugi sklep, ki sta bila sprejeta na skupni seji Odbora za finance in monetarno politiko 7. 4. 2016.« To je tista seja, o kateri sem govoril. Takrat pa smo sprejeli, da odbor poziva Vlado, da v roku 30 dni pripravi seznam podjetij, ki so v večinski neposredni ali posredni lasti države in ki imajo same ali njihove hčerinske družbe ali poslovne enote odprt račun v tujini. To je zato, da bi lahko videli, če imajo slučajno podjetja, ki so neposredno ali posredno v državni lasti, sama odprte račune v državah, ki jih štejemo v davčne oaze. Seznam je danes znan, ampak podjetij pa nismo dobili. Potem smo pozvali Vlado, glede na to, da smo s strani ministrstev dobili ustno zagotovilo, da je sistem dober, s strani FURS-a, da se izvaja projekt boja proti davčnim oazam, ki naj bi takrat od leta 2011 do 2016 zajel dodatnih 24 milijonov v državni proračun, smo na podlagi tega predlagali sklep, ki je bil tudi sprejet, da naj nam Vlada Republike Slovenije temeljiteje poroča v 30 dneh v pisni obliki. Tudi tega poročila nismo dobili, čeprav je od takrat minilo že leto in pol. Se pravi, prvi sklep je poziv Vladi, naj izvrši, kar je bilo takrat sprejeto. Tega nismo sprejeli kot opozicija, ampak smo sprejeli kot odbor. Oba sklepa sta bila, če se ne motim, sprejeta več ali manj soglasno.

Drugi sklep je: »Odbor za finance in monetarno politiko poziva Ministrstvo za finance, da pripravi spremembe davčne zakonodaje, ki bodo onemogočale transakcije in poslovanje z namenom izogibanja obdavčitvi ter pripravi ukrepe za sankcioniranje podjetij in posameznikov, ki so operativni izvajalci mednarodnega sistema davčnih oaz.« Tukaj seveda ciljamo predvsem na ljudi, kot je bivši direktor DURS-a, to je gospod Simič, ki je očitno agent sistema davčnih oaz v Sloveniji, ki pomaga slovenskim državljanom, to je zdaj tudi sam povedal v intervjujih, pri odvajanju svojih davkov na Ciper in na druge davčne oaze, pri ustanavljanju podjetij tam, in tako naprej.

Tretjič: »Odbor za finance in monetarno politiko poziva Slovenski državni holding in Družbo za upravljanje terjatev bank (torej, slabo banko), naj ne poslujeta z družbami, ki imajo ali same ali njihove hčerinske družbe ali poslovne enote odprt račun v eni od razpoznanih davčnih oaz.« To je ukrep proti praksam, ki sem jih prej opisoval. Druga največja slovenska banka NKBM je bila prodana podjetju v davčni oazi. Mislim, da si država tega enostavno ne bi smela dovoliti in bi morala svojima skladoma naročiti, da enostavno s podjetji v davčni oazi ne posluje, kaj šele da podjetja ali pa deleže državnih podjetij tja prodaja.

Četrtič: »Odbor za finance in monetarno politiko poziva Vlado Republike Slovenije, da v organih Evropske unije sproži pobudo za ukinitev davčnih oaz in sorodnih praks davčnega dampinga na ozemlju Evropske unije in čezmorskih ozemljih njenih članic, hkrati pa sproži pobudo za obdavčitev vseh transakcij v davčne oaze izven Evropske unije.« To predlagamo zaradi tega, ker se od zadnjega razkritja tudi na evropski ravni ni storilo dovolj, da bi te prakse preprečili. Še vedno imamo Ciper, Luksemburg in druge davčne oaze znotraj Evropske unije, poleg tega pa precej davčnih oaz na čezmorskih ozemljih držav članic. Slovenija bi se morala zato na ravni Evropske unije zavzeti, da se recimo uvede enotna stopnja davka na dobiček na evropski ravni in podobni instrumenti, da se pač onemogoči poslovanje teh davčnih oaz.

Petič: »Odbor za finance in monetarno politiko predlaga Vladi Republike Slovenije, da pri pogajanjih o izstopu Velike Britanije iz Evropske unije kot pogoj za dostop Velike Britanije do enotnega trga zahteva, da Velika Britanija prepreči delovanje davčnih oaz na britanskih ozemljih.« Tukaj, mislim da, vsi veste, da je že londonski City klasificiran kot davčna oaza, potem imamo otok Man med Irsko in Veliko Britanijo in pa nekatera čezmorska ozemlja Velike Britanije, ki funkcionirajo kot davčne oaze. Zato predlagamo, da se, zdaj ko se bodo odprla pogajanja o Brexitu, Slovenija zavzame za to, da se Veliki Britaniji prepreči dostop do enotnega evropskega trga, v kolikor ona ne uredi problema s svojimi lastnimi davčnimi oazami na njenih ozemljih oziroma na njenih čezmorskih ozemljih.

To so sklepi, ki jih predlagamo. Več v razpravi, ki se je veselim. Pa se bom za začetek tukaj ustavil.

Hvala.