Lep pozdrav!

Robert Tomazin. Lep pozdrav vsem prisotnim in hvala lep za vabilo!

Pogledal sem poročilo, pogledal sem tudi letno poročilo, ki je javno objavljeno, tako kot je direktor družbe Slovenski državni gozdovi povedal. V samem poročilu oziroma poročilu, ki je bilo objavljeno tudi na spletnih straneh Državnega zbora pogrešam pomembnejše poglavje, in sicer pomembni dogodki, ki so se zgodili po zaključku poslovnega leta, kajti le-ti bodo pomembno vplivali na nadaljnji razvoj oziroma tudi na poslovanje v letošnjem poslovnem letu.

Nadalje sem pa v sami celotni zgodbi nekako pogrešal neko strokovno recenzijo tega letnega poslovnega poročila v smislu nadzora, ki ga lahko opravi Gozdarski inštitut Republike Slovenije na osnovi 74. člena Zakona o gozdovih. Gozdarski inštitut ima namreč v skladu z navedenim členom pooblastilo, da nadzoruje stanje v gozdovih, usmerja, strokovno vodi stanja razvrednotenja in poškodovanosti gozdov, vodi poročevalsko diagnostično službo za gozdove, razvija informacijski sistem za potrebe raziskovanja gozdov ter spremlja gozdarsko semenarsko ter drevesničarsko dejavnost. V gospodarskih družbah praviloma pooblaščeni revizorji opravljajo revizijo poslovanja, zato bi v tem kontekstu strokovnega nadzora nad gospodarjenjem z bogastvom kot so Slovenski državni gozdovi, upravičeno pričakoval tudi neko recenzijo strokovne inštitucije kot je Gozdarski inštitut Republike Slovenije. Morda je to tudi priložnost, da se to nalogo podeli Gozdarskemu inštitutu.

Sicer pa sem v svojem poročilu po posameznih točkah navedel svoje videnje, lahko tudi povem ali pa napovem posamezne poudarke, in sicer pod prvim ciljem ob upoštevanju načel trajnostnega, večnamenskega in sonaravnega gospodarjenja z gozdovi v lasti Republike Slovenije, naj bi se dosegalo čim večji donos. Letni rezultati oziroma doseženi poslovni rezultati so zavidanja vredni, dejansko, vendar pa je potrebno poznati tudi razloge. Dejanski razlogi so tudi v tem, da je bilo razmerje med iglavci in listavci izjemno v prid iglavcem. To razmerje je znašalo 80 % iglavcev in 20 % listavcev. Takšno razmerje poseka med iglavci in listavci pa se trajno ali pa na dolgi rok ne more obdržati, kar je v nasprotju z lesnimi zalogami v državnih gozdovih, ki znaša 46:54 v korist listavcev. Po drugi strani pa da je tudi dejstvo, da so stroški poseka in spravila v iglastih gozdovih oziroma pri iglavcih znatno nižji kot pri listavcih. Ravno tako gre za pomemben segment, in sicer za segment razmera med hlodovino in prostorninskim lesom, ki je v primeru iglavcev približno 80:20, razmerje v korist hlodovine, pri listavcih pa je približno 35:65, pa v korist prostorninskega lesa.

Pomembna zgodba, ki se mi zdi in jo je pomembno izpostaviti, da je gozdarska stroka za področje varstva gozdov v Sloveniji in Evropi postavila zelo jasna navodila - kako ravnati v gozdu, da zagotovimo zdrav in stabilen gozd. Strategije in metode integralnega varstva gozdov temeljijo na nemški tradiciji in sodobnih spoznanjih gozdarske stroke. Na ta način uspešno zagotavljajo razvoj gozda, ampak le ob tem, če se integralno varstvo gozdov dosledno tudi izvaja. Slednje se dosledno ne izvaja, pa ne samo v letu 2016 ampak že od leta 1993 dalje. Slednje priznava tudi poslovodstvo Slovenskih državnih gozdov, ki je v poročilu navedla obrazložitev, preložitve gojitvenih in varstvenih del v letu 2017, slednje pa tudi pomeni, da bo poslovanje družbe v letu 2017 drugačno verjetno od pričakovanj. V skladu s slovenskimi računovodskimi standardi bi bilo smotrno, ne pa tudi nujno, da bi imeli določeno postavko, in sicer na pasivnih časovnih razmejitvah.

Pod točko dve se mi pa zdi, da je zgodba, ki je ključna. In sicer, prispevati k vzpostavitvi in razvoju gozdno-lesnih verig, uveljavitvi lesa in lesnih proizvodov ter oblikovanju zelenih mest. Zelo pomemben cilj. Po podatkih Državnega statističnega urada smo lani izvozili več kot 3 milijonov kubikov oblovine, od tega skoraj tri četrtine iglavcev, kar pomeni 1,8 milijonov iglavcev. To kaže, da izvoza slovenske hlodovine ni zajezila ustanovitev Slovenskih državnih gozdov. Znatne spremembe se pa pričakuje zagotovo v naslednjih desetih letih, saj bo zaradi klimatskih sprememb in gradacije smrekovega lubadarja iz leta v leto manj smrekove oblovine. To je dejstvo. Tako že danes velja sprejeti odločitev o vrsti in načinu pridelave lesa iglavcev. Slovenski državni gozdovi imajo najmanj dve možnosti in sicer razvojne možnosti, da samostojno formirajo gozdno-lesne centre za primarno predelavo lesa in sočasno prevzamejo tržno pobudo po vzoru avstrijskih lesnih trgovcev ali pa da postane samo in zgolj surovinski dobavitelj zainteresiranim tujim vlagateljem. Pričakovati je bilo, da bodo Slovenski državni gozdovi najprej z vsemi deležniki gozdno-lesne verige vzpostavilo dober medsebojni poslovni odnos, ki bi omogočal tudi vzpostavitev kvalitetnih in dolgoročnih poslovnih partnerstev. Mislim, da je bila to tudi intenca tega zakona. razumeti je bilo, da je dolgoročni ciljni trg družbe tudi domača lesno-predelovalna industrija. V praksi pa se je pokazalo, da Slovenski državni gozdovi po vzoru minimalnih naporov favorizirajo dolgoročne pogodbe o dobavi surovine tujim, domnevno strateškim vlagateljem. Poleg zagotovitve dobave surovine naslednjih deset, petnajst, dvajset let, tuji vlagatelji pričakujejo tudi investicijske spodbude kot obliko državnega intervencionizma. V praksi tudi sam lahko za sebe povem, da smo že prevečkrat doživeli, da tuji vlagatelji ne zasledujejo nacionalnih ciljev ampak zgolj in samo lastne ekonomske cilje. Zato bom rekel, da sem prepričan, da bodo morebitne tuje naložbe v žagarske obrate visokih kapacitet pogubne za obstoječo žagarsko industrijo in za lesarsko branžo kot celoto.

Struktura etata se bo že v naslednjem desetletju bistveno spremenila, v škodo iglavcev. Etatu bo sledila tudi strukturna sprememba lesnih zalog med drevesnimi vrstami. Združenje lesne in pohištvene industrije verjetno upravičeno pričakuje, da bo država najprej denarno podprl okrepitev domačih pridelovalcev lesa. V preteklosti je bila slovenska lesna industrija ustrezno prostorsko razpršena, ker premoremo bogato surovinsko zaledje. Vlada Republike Slovenije je tudi v nacionalnem programu z naslovom les je lep iz leta 2012 spoznala priložnosti multiplikativnega učinka nacionalne predelave lesa, saj imamo v Sloveniji priložnost sklenitve celotne lesne verige. Verjamem, da tudi uspešno in konkurenčno gospodarstvo nakazuje strategije in razvoj tistih dejavnosti v katere država vlaga in vidi svoje največje primerjalne prednosti. Tako je Vlada Republike Slovenije že leta 2012 gospodarjenje z državnimi gozdovi prepoznala kot pomemben steber pri razvoju gozdno-lesnih verig in s tem višji dodani vrednosti slovenskega lesa. Zato bom rekel glejte, na tem mestu si upam trditi, da je razvojni koncept skupine slovenskih državnih gozdov lahko izhaja iz dolgoročno stabilnega poslovanja, preudarnega razvoja nacionalnih gozdno-lesnih verig pa visoke okoljske in družbene odgovornosti pri zasledovanju nacionalnih ciljev.

Pomemben cilj iz zakona je tudi povečati površino gozdov v lasti Republike Slovenije, ki pa je bil v preteklem letu marginalno realiziran, po podatkih, ki jih imam, naj bi Slovenski državni gozdovi kupili na prostem trgu 128 hektarjev gozdov, kar predstavlja samo, če se ne motim, 8,5 % doseganje ciljev. Če bo nekdo rekel, da je to uspeh, potem to zame ni uspeh.

Slovenski državni gozdovi so dolžni aktivno spremljati ponudbe za prodajo v 10 kilometrskem obmejnem pasu in uveljavljati predkupno pravico v skladu s 47. členom Zakona o gozdovih. Na podlagi poročila računskega sodišča iz leta 2012 je že Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov pripravil akcijski načrt za uresničevanje ciljev resolucije nacionalnega gozdnega programa – izboljšanje zemljiške in parcelne strukture državnih gozdov. Sestavni del akcijskega načrta prometa z državnimi gozdovi so terminski načrt ukrepov za njegovo izvedbo, seznam prodaje in zamenjave parcel in gozdov in seznam nakupa ali zamenjave parcel gozdov. Sam osebno se sprašujem in zastavljam vprašanje koliko gozdov je državi spolzelo iz rok v zadnjem letu, ko država nakupa gozdov tako rekoč ni izvajala? V tem kontekstu je tudi pomembna odločitev poslovodstva slovenskih državnih gozdov v letu 2017 o selitvi oddelka za nepremičnine iz Ljubljane v Kočevje. Opravičen je dvom, da slovenski državni gozdovi tudi v letu 2017 zastavljenega cilja ne bodo dosegli. V tem primeru gre selitev razlagati, to je sicer moje osebno mnenje, na način spretnega manevra pri iskanju prikladnega izgovora za nedoseganje zastavljenega cilja.

Poslovanje z nepremičninami terja posebna znanja, zato nepotrebni kadrovski pretresi utegnejo povzročiti visoke in velike težave. Ravno tako kot slovenski državni gozdovi morajo nameniti veliko pozornost nakupu gozdov je pa potrebno veliko pozornost nameniti tudi ohranjanju obstoječih gozdov. V tem smislu v letnem poročilu 2016 in v strateških dokumentih slovenskih državnih gozdov pogrešam razvojno vizijo gozdov, kjer prevladujejo iglavci. Zaradi podnebnih sprememb ter posledic žleda in napada podlubnikov v zadnjih letih bo treba v Sloveniji v razmeroma kratkem času sprejeti strateške odločitve o vprašanjih: Na katere drevesne vrste se bomo ob sedanjem neuspehu smreke lahko zanesli v prihodnosti? Kakšen način obnove gozdov bomo izbrali, bo izbrani način obnove in nege gozdov finančno vzdržen? Kako in na kakšen način bomo zagotovili nemoteno oskrbo slovenske žagarske industrije?