Hvala lepa gospod predsednik, lep pozdrav vsem prisotnim, poslancem, vabljenim in ostalim, ki ste danes na seji.

Naj v uvodu povem, da je obravnava poročila pač časovno že dokaj oddaljena, se pravi obravnavamo poročilo o delovanju družbe v preteklem letu, se pravi za prvih 6 mesecev njenega delovanja po ustanovitvi, zato bom v svojem nastopu mogoče neke stvari predstavil za osvežitev oziroma kronologijo dogodkov, ki so se dogajali v tistem času in v času, ki je tudi predmet današnjega poročila. Se pravi poslovanje družbe v prvem polletju svojega obstoja oziroma ustanovitve. Skladno z 31. členom Zakona o ustanovitvi gospodarske družbe za gospodarjenje z gozdovi v lasti državi je SIDG pripravil poročilo, to poročilo je obravnaval nadzorni svet, predhodno je bil revidiran in tudi takšen je bil potem oddan v obravnavo oziroma posredovan v Državni zbor. Naše poročilo, ki smo ga mi pripravili in smo ga vam tudi posredovali pa v bistvu govori o poslovanju v preteklem letu in sicer s temelji prikaza doseganja ciljev gospodarjenja z gozdovi, ki so zapisani v Zakonu o ustanovitvi same družbe. Torej govorimo o dveh dokumentih, prvi je v letnem poročilu, ki je objavljeno tudi na naši spletni strani in pa o tem poročilu v doseganju teh sedmih ključnih ciljev, ki jih družba ima kot nalog, da jih tudi izvaja. Se pravi, če jih na kratko samo obudim, se pravi gre za cilj, da družba dosega čim večji donos in kakovost gozdnih sortimentov, seveda ob upoštevanju trajnostnega večnamenskega in sonaravnega gospodarjenja z državnimi gozdovi. Potem, zelo pomembna druga naloga je, se pravi prispevati k vzpostavitvi in razvoju gozdno-lesnih verig promocij lesa in lesnih proizvodov ter posledično oblikovanja tudi zelenih delovnih mest. Tretja zelo pomembna naloga, ki ali pa cilj, ki ga ima družba in, ki smo ga tudi uresničevali je dolgoročno seveda povečati površino državnih gozdov. Naslednji zelo pomemben cilj je doseganje ciljev razvoja podeželja zlasti ohranjanja kmetij po tem gorskih in hribovitem svetu ter predvsem tam kjer so možnosti gospodarjenja omejene. Naslednji je seveda pomagati prispevati ohranjanju narave, zlasti na področjih Natura 2000 ter zavarovanih območjih. Šesti cilj je pa omogočati usposabljanje strokovnega osebja ter podpirati izobraževanje ter znanstveno raziskovalno delo. Sedmi, zadnji cilj, ki je poudarjen je seveda izvajati prodajo lesa, napajanju v minimalnem obsegu pa o tem mogoče malo v nadaljevanju. V letu 2016 je bilo v podjetju največ aktivnosti usmerjenih v razvoj organizacije in vzpostavitev ključnih procesov in kontrol za pričetek gospodarjenja z gozdovi kar je seveda tudi obsežno zapisano v tem poročilu. S svojim poslovanjem je družba dosegala z zakonom določene cilje in sicer na način kot bo v nadaljevanju predstavljen. Zdaj bi pa mogoče naredil tisto kar sem prej omenil, vam ta kronološki pregled, dejansko firma oziroma Slovenski državni gozdovi so bili ustanovljeni 17. marca 2017 in s 1. julijem leta 2016 od katerega tudi danes obravnavamo poročilo je družba skupaj s prevzemom področja gospodarjenja z državnimi gozdovi prevzela 38 sodelavcev s Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov, medtem, ko smo bili na sami družbi zaposleni trije, se pravi vršilec dolžnosti Miha Marenče, potem pooblaščenec Vlade za finance Borut Meh in pa jaz kot pooblaščenec za gozdarstvo in lesarstvo. V družbi je bilo se pravi na 1. julij 2016 potem zaposlenih 161 ljudi, teh 161 ljudi je bilo razporejenih v 15 operativnih enot širom Slovenije in sicer od Murske Sobote, Ptuja, Maribora, Slovenj Gradca, Črne, Nakla, Čremošnjič, Kočevja, Postojne, Tolmina in pa Idrije. Sama družba se je potem razdelila v 4 poslovne enote z sedeži v Mariboru, Kočevju, Postojni in Trzinu. In v teh, na tem prostoru pač deluje teh 161 ljudi, sedež centralne enote je v Kočevju na Rožni ulici 39. Če nadaljujem glede na kratek rok, ki smo ga imelo od ustanovitve družbe, pa do prevzema celotnega področja gospodarjenja z gozdovi v lasti Republike Slovenije smo zagotovili izvajanje del v državnih gozdovih, prav tistih, ki nam jih je zakon tudi naložil. Največja težava s katero se je družba takrat soočila je bilo izredno velik obseg sanitarnih sečenj zaradi obsežnosti delovanja podlubnikov. Zavod za gozdove Slovenije je namreč družbi izdal v tistih 6 mesecih preko 4 tisoč 600 odločb, večino za sanitarno sečnjo na podlagi katerih smo, se pravi v 6 mesecih po pravilih javnega naročanja za upravljanje storitev o gozdovih se uspešno zoperstavili delovanju podlubnikov in realizirali, se pravi v teh mesecih posek 530 tisoč 422 tisoč(?) kubikov lesa, čeprav dvomom o našem uspehu ni manjkalo, nam je kljub temu uspelo, da smo delo, ki nam je bilo naloženo z odločbami tudi uspelo realizirati.

Naslednja stvar, ki je vredna omembe oziroma zelo pomembna je, to, da je bilo povpraševanje po lesu iz državnih gozdov približno devetkrat večje kot je naša ponudba, zato smo prodaji lesa namenili posebno pozornost, zaradi tega, ker se zavedamo vpliva našega poslovanja na manjša podjetja, zlasti v zasebni lasti in prodajno politiko smo oblikovali tako, da smo poskušali zagotoviti vsaj osnovni obseg dobav vsem predelovalcem lesne surovine na slovenskem trgu. Les slabše kvalitete oziroma kakovosten les pa je bil ponujen kupcem na evropskem trgu. Razmerje med, se pravi, ko govorimo o prodaji med, prodaja na domačem in tujem trgu je bilo 90 proti 10 in še teh 10 je bilo realiziranih za slabše kvaliteten les. Kar se tiče same organizacije, ob ustanovitvi je Republika Slovenija izvedla stvaren vložek v obliki delnic družbe Snežnik v novoustanovljeno družbo. Tako, da družba SIDG skupaj z družbo Snežnik in njegovim invalidskim podjetjem tvori skupino za katero so bili potem tudi izdelani konsolidirani računovodski izkazi v skladu z mednarodnimi standardi računovodskega poročanja. Zelo pomembno se mi zdi povedati tudi to, da na osnovni podatkov, ki smo jih dobili v teh 6 mesecih, kakšen je bil finančen učinek ali izplen v tem novem modelu gospodarjenja z gozdovi, se pravi, ko je bivšega koncesionarskega, koncesionarski model zamenjal novi model z ustanovitvijo te državne družbe. Finančni učinek donosnosti z novim gospodarjem, se pravi državnih gozdov, to je SIDG, je več kot dvakrat večji kot je bil v prejšnjem sistemu gospodarjenja. Ko so za veliko večino gozdov na podlagi koncesijskih pogodb upravljali z gozdom, so upravljala gozdna podjetja ali tako imenovani koncesionarji. Če namreč po principu enakega izračuna donosa kot se je v času koncesionarjev uporabljal za izračun donosa iz koncesij, primerjamo podatke o donosu družbe za leto 2016 s podatki o koncesijskih dajatvah iz letnega poročila sklada je SIDG v letu 2016, se pravi v tem času, ko obravnavamo poročilo dosegel neto donos v višini 26,90 evra po kubičnem metru, neto koncesijske dajatve, medtem, ko je imel sklad v tem istem obdobju 12,22 evrov po kubiku. Tukaj moram povedati seveda, da je ta znesek mogoče nekoliko večji zaradi tega, ker smo v tistem času izvajali izključno ali pa predvsem sanitarne sečnje za sanacijo podlubnikov in v manjši meri pa gojitvena in varstvena dela, ki pa smo jih potem nadomestili v naslednjem letu v januarju in februarju, kar bi mogoče ta donos zmanjšalo v povprečju za enega do dva evra po kubičnem metru. Družba je z doseženimi rezultati več kot upravičila razloge zakonodajalca za spremembo sistema gospodarjenja z državnimi gozdovi in prepričani smo, da je bila ustanovitev družbe smotrna in, da bo možno z nadaljevanjem takšnega poslovanja v bodoče realizirati cilje gospodarjenja z državnimi gozdovi, tako, kot so zapisani v zakonu. Za zaposlene to predstavlja velik izziv in obveza za prihodnost, tako, da bomo v bodoče svoje sile in znanja in sposobnosti usmerili v doseganje teh optimalnih rezultatov. To je bilo mogoče za uvod, zdaj bi predal besedo mojemu kolegu, finančnemu direktorju družbe, ki vam bo predstavil mogoče bolj podrobno finančne rezultate tega obdobja.