Zastopnik podizvajalcev za Vegrad, Celovški dvori.

To je približno enak situacija kot je gospa Krivec zdajle razložila za primer v Kopru, Celovški dvori imajo majhno razliko, poglejte, mi razumemo, da kot podizvajalci, da veljalo neka pravila v naši državi glede stečajnih mas in tako dalje in tako dalje. Vse to poznamo, samo tukaj je en drug primer, v Celovških dvorih se je zgodila zadeva za ljubljansko banko, ki ima, bi rekel, neki značaj že v drugi smeri, v kriminalu. Pozvanih je bilo 10 podizvajalcev od ljubljanske banke na sestanek, Celovški dvori niso bili končani in je bilo od gospoda Marka Jazbec je bilo obljubljeno, on je bil takrat član uprave ljubljanske banke, je dal zagotovilo, če izvajalci delajo naprej in pripeljejo Celovške dvore do uporabnega dovoljenja, da dobijo takoj, se pravi takoj po prejetju uporabnega dovoljenja izbrisne pobotnice. In jasno vsi so bili zato in se je delalo naprej. Imamo eno družino, firmo Gozdnikar (?), ki je imela takrat 200 tisoč evrov, delali so naprej in so prišli do 3 milijone, ta družina je razpadla, mislim ne kot družina, ampak kot podjetje, družinsko podjetje. To so bili strašni problemi, oče je bil v bolnici zaradi tega , se je komaj izmazal, vse te zadeve, veste kaj to pomeni za eno družinsko podjetje, tri milijone evrov. In on je bil prepričan, da bo ta, to izbrisne pobotnice dobil. Tako, tukaj niso samo zadeve, zakoni takšni kot so, ampak je treba gledati drugo plat medalje. Če ne bo dogovora potem bomo organizirali najboljše pravnike, vložili tožbo proti novi ljubljanski banki in zahtevali ne samo izbrisne pobotnice, ampak vse gorje, ki ga je gospod Jazbec z svojimi izjavami in svojimi obljubami, javno dal, celo roko je dal nekemu gospodu, imamo to vse zapisano, vsi ti izvajalci, ki so bili prisotni na tem sestanku so notarsko overili podpise, se pravi ta razgovor, tako, to je vse argumentirano. To je ena plat medalje.

Druga zadeva, smo tole preštudirali, poglejte. Ne vem kaj se v naši državi dogaja, da je Nova ljubljanska banka prodala stanovanje, ki bi lahko rekel, da so tudi delno naša, ker smo jih mi naredili, s popustom 91,7 %. Gospodje, v kakšni državi živimo? Stanovanja, ki so gotova, ki se dajo prodati, ki bi jih vsak, ki ne ve, kaj je stanovanje, prodal za pravo ceno. Kdo je prenašal zadeve iz Ljubljanske banke na DUTB, stanovanja s popustom za 91,7 %? Gospodje, ki se ukvarjate s politiko, zamislite se, kje živimo. To več tako naprej ne gre. In vas lepo prosim, uredite te zadeve, drugače bomo tudi sprožili te postopke, kako je bil prenos iz Nove ljubljanske banke na DUTB. Kdo mora dati, ker imate stanovanja tamle gotova, 91,7? Poglejte, to je dokument. In, glejte, ne vem… Tukaj je bilo uničenih vsaj 200 do 300 delovnih mest. Zdajle, če bo prišel en tuj investitor, ki bo naredil 200 delovnih mest, bomo vsi zaškripali. Tukaj smo pa uničili 300 delovnih mest, 300 delovnih mest smo uničili. To je bilo od deset do dvajset podjetij, ki so bila dobra podjetja, eni so imeli 10 zaposlenih, drugi 20, 30. To so bili strokovni ljudje. To je vse propadlo zaradi neumnosti finančnih transakcij, ki jih nismo znali urediti. In zdaj, poglejte, tamle umira praktično, bom temu rekel, ekonomsko ne vem koliko firm, družin, po drugi strani imamo pa DUTB, ki se bohoti z denarjem, razpolaga… Glejte, da ne bom naprej razlagal. To ni moja stvar, to se boste morali vi s tem pozabavati.

Jaz bi predlagal, ker se mi kot podizvajalci Celovških dvorov nimamo časa ukvarjati s pravnimi zadevami in takimi stvarmi. Ljudje so… Glejte, to so ljudje, ki bi prej naredili streho, kot pa napisali en dopis. Sposobni ljudje. Mi smo teh firm, deset do petnajst uničili. Jaz bi predlagal, da kljub temu, da so te nepravilnosti, en dogovor, da komisija predlaga nek tim, da se dogovorimo, kako bi to stvar uredili. Ena varianta je tudi ta … Poglejte, če Nova ljubljanska banka naša stanovanja proda za 91,7 % popusta, potem jaz upam, jaz znam to dokončno izpeljati, naj da podizvajalcem izbrisne pobotnice s tem popustom, pa bomo stvar tudi rešili. Jaz mislim, če se s tem strinjate, organizirajte neke sestanke, pa bomo stvar zaključili. Sicer gremo do konca, do Ljubljanske banke, do oseb, ki so tukaj, pa do kazenskih odgovornosti. Smo se odločili. Glejte, tukaj ne bomo popustili niti za milimeter. Ker jaz ne morem gledati ljudi… Dobro, moja firma je izgubila 400 tisoč, mi bomo preživeli. Samo, so pa podjetja, ki že zdavnaj niso preživela in ki so šla delati. Poglejte, tega se morate zavedati. Ta podjetja so vedela, da ne bodo delala in ni bilo več izvajanja in na osnovi obljube, se pravi zagotovila uradne osebe Nove ljubljanske banke so delali naprej. In je prišlo iz 200 tisoč na tri milijone. Glejte, pa to se v naši državi ne more več dogajati. Tega je konec.

Toliko imam jaz za povedati. Predlagam, še enkrat predlagam, dejansko nimamo nobenega interesa, da se valjamo po sodiščih in to rešujemo še deset let, da bo nastalo še ne vem koliko tragedij v podjetjih iz tega naslova, da se organizira en tim, da se organizira en tim, da se dogovorimo. Predlagam, da se, če je Nova ljubljanska banka že tako radodarna, da pometa z našim denarjem in davkoplačevalskim denarjem, če niso tako sposobni, da bi ta stanovanja prodali za, ne vem, 10 % popusta, da dajo 91,7 % popusta na stanovanja, to naj dajo podizvajalcem, pa bomo še to požrli, pa gremo naprej.

Hvala lepa, gospod predsednik.