Dober dan, hvala gospodu predsedniku za besedo.

Moje ime je Jana Žakelj in prihajam iz Ministrstva za finance z namenom, da vam predstavim predlagano spremembo proračuna za leto 2018 in predlog proračuna za leto 2019, ki izhajata iz veljavnega okvira za pripravo proračunov sektorja država.

Proračuna sledita ključnim usmeritvam in ciljem ekonomske politike kot jih določata program stabilnosti in nacionalni reformni program iz aprila 2017. Ključna cilja sta spodbujanje gospodarske rasti ter konsolidacija javnih financ. Pri pripravi so upoštevani makroekonomski okvirji iz jesenske napovedi UMAR. Po tej napovedi naj bi Slovenija dosegla letno gospodarsko rast in sicer v višini 3,9 % v letu 2018 in v višini 3,2% v letu 2019. Slovenija je od leta 2016 dalje med državami s primanjkljajem nižjih od 3 % BDP. Zato bo v okviru ureditve pakta stabilnosti in rasti ocenjevana po treh kriterijih preventivnega dela pakta. Po strukturnemu naporu, po merilu rasti odhodkov in pa po merilu dolga. V, po merilu dolga smo v letih od 2016 do 2018 v predhodnem obdobju. Navedeni kriteriji v pogojih boljše gospodarske rasti pomenijo tudi zahtevnejšo pot prilagajanja k srednjeročnemu cilju, ki jo določa program stabilnosti. Proračuna upoštevata izhodišča za nosilno področje ekonomske in javno finančne politike, ki so vpisana v proračunskem memorandumu in sicer davčno politiko, politiko plač, izvajanje EU perspektive investicije, politiko finančnega sistema in upravljanja premoženja ter upravljanje z dolgom. Prihodki državnega proračuna so za leto 2018 načrtovani v višini 9,676 milijarde evrov, najvišji obseg izdatkov pa je v skladu s srednjeročnim okvirom določen pri 9,625 milijarde evrov. Proračunski presežek je predviden v višini 0,1 % na BDP.

V letu 2019 je najvišji obseg izdatkov v skladu s srednjeročnim okvirom določen pri 9,697 milijarde evrov, prihodki pa so načrtovani v višini 9,750 milijarde evrov. Proračunski presežek je ravno tako načrtovan za leto 2019 in sicer v višini 0,1 % na BDP. Vlada bo v letih 2018 in 2019 nadaljevala postopno javnofinančno konsolidacijo in si še naprej prizadevala za uspešno upravljanje z dolgom državnega proračuna. Slovenija bo za plačilo obresti iz državnega proračuna v letu 2018 namenila 856 milijonov evrov, 2019 pa 824 milijonov evrov. V primerjavi z oceno realizacije za leto 2017 so obresti tako v letu 2018 znižujejo za 12,5 %, v letu 2019 pa še za 3,8 %. Znižanje obresti in pa višji prihodki nam bodo tako omogočili, da privarčevana sredstva namenimo za varnost, infrastrukturo, znanost in zaposlovanje ter zdravje. Zanje bo v proračunu za leto 2018 namenjenih skoraj 2,66 milijarde evrov. Leta 2019 pa skoraj 2,74 milijarde evrov. Ocena realizacije letošnjega proračuna kaže na 2,5 milijarde evrov. Zagotovo so v proračunu tudi druga pomembna področja, ki niso bila posebej izpostavljena, med drugim tudi področje Urada za narodnosti, kar pa ne pomeni, da niso prav tako pomembna, kar nakazuje tudi, kot bo predstavil gospod minister, proračun Urada za narodnosti.

Glavni cilj je, da bi bili proračuni razvojno naravnani, da bi omogočali nadaljevanje stabilne gospodarske rasti, prepoznali največje vrzeli, kjer je potrebno vlaganje javnega denarja, hkrati pa bi upoštevali tudi potrebe posameznih skupin prebivalstva. Na ministrstvu za finance verjamemo, da nam je to s predlogom proračunov za leti 2018 in 2019 tudi uspelo.

Hvala.