Bojan Suvorov, lep pozdrav predsedujoči, poslanke in poslanci.

Če mi dovolite bi v bistvu podal odziv na nekatere točke, ki jih je gospod Horvat izpostavil v svoji razpravi. In sicer, tudi z naše strani, torej s strani vlade lahko rečem, da smo veseli, da se je kvartalno poročilo tako dobro prijelo in, da imamo to obveznost, ki jo z veseljem upravljamo, da na 4 mesece obveščamo, ne samo državni zbor, vlado in pa Evropsko komisijo, temveč smo v zadnje pol leta začeli tudi z obveščanjem obeh svetov kohezijskih regij, pa tudi nekatere razvojne regije so bile z tem gradivom seznanjene. Če ne ustno, so prejelo poročilo v pisni obliki. Glede Estonije tudi jaz delim pozitivne misli kar se tiče države Estonije in povezave z črpanjem evropskih sredstev, pred cca. pol leta je zunanja evalvacija pokazala, da je bila Estonija kar se tiče uspešnosti najuspešnejša, za njimi pa smo bili takoj mi. Zakaj? Iz preprostega razloga, ker smo tako mi kot oni vedeli, da je potrebno če želiš 100% izkoristiti sredstva, ki so na voljo v operativnih programih dodati še nekaj iz svoje proračuna, govorim seveda o nad obremenitvah v tako imenovanem overcommitmentu in tako Estonci kot mi, smo bili na tem področju dovolj pametni, da smo potem v obdobju 2007-2013 uspeli izkoristiti vsa tista sredstva, ki so bila na razpolago. Potem je bilo izpostavljeno vprašanje spremembe operativnega programa, drži, kot je spoštovani gospod Horvat povedal ni bil samo razlog, dodatna sredstva 56 milijonov vendar 56 milijonov dodatnih sredstev iz tehničnega popravka, smo izkoristili zato, da smo lahko naredili širše spremembe že v letošnjem letu. Kajti drugače, kot je bilo že nekajkrat povedano bi morali čakati na sredino obdobja in bi morali narediti vmesne evaluacije in glede na to kar bi vmesna evaluacija pokazala bi potem lahko šli v spremembo operativnega programa. Glavno vodilo vlade pri tej spremembi, ali pa eno izmed glavnih vodil vlade pri tej spremembi je bil seveda kako rešiti dogovor za razvoj regij, ki pa je bilo drugo vprašanje, ki ste ga v tem kontekstu tudi izpostavili. Torej, aktivnosti pri dogovoru za razvoj regij se dogajajo, ravno v ponedeljek grem na Koroško, kjer je sklican razvojni svet regije in kjer bodo kolegi na Koroškem potrjevali projekte, ki bodo sofinancirani iz prvega poziva. To je tisti daljni poziv, ki je bil objavljen v bistvu že decembra 2015 in bo sedaj, če bo šlo vse po planu in verjamem, da bo šlo tudi obrodil sadove. To pomeni, da bodo prvi projekti potrjeni in da bo na podlagi teh potrditev lahko pristojni posredniški organ in kasneje naša služba, da bomo lahko izdali vse potrebne dokumente, da bodo šli projekti v samo izvedbo. Kar se tiče drugega poziva, ki je bolj aktualen in na katerega smo vezali tudi spremembo operativnega programa. Verjamem, da se bo na vseh razvojnih svetih regij potrjevalo, kateri so tisti prioritetni projekti. V tem času, kar se nismo srečali se je dogajalo to, da smo imeli nekaj predstavitev, tako na svetih obeh kohezijskih regij kot tudi na nekaterih svetih razvojnih regij, kjer smo predstavili bistvo teh sprememb in kjer so kolegi iz MGRT-ja predstavili tudi nadaljnje korake pri časovnici za drugi poziv. Drugi poziv verjamem, da bo objavljen, če ne v tem mesecu pa v mesecu oktobru, ko bodo, torej razvojne regije pripravile predloge projektov, ki jih bodo uvrščale v dogovore za razvoj regij na tem drugem javnem pozivu. Ker ste vprašali kaj bo v Pomurju vam ne znam povedati, ker to je stvar regije in mislim, da je prav tako. Nimam še teh podatkov, kaj bodo kolegi v Pomurju predlagali za financiranje iz drugega javnega poziva. Je pa dejstvo, da ne pričakujemo takega časovnega odloga kot je bil v prvem javnem pozivu, skratka od decembra 2015 do recimo oktobra 2017. Predvsem zaradi tega, ker smo se iz te zgodbe nekaj naučili. Naučili smo se, da v javni poziv ne moremo pisati, če seveda govorimo v kontekstu evropske kohezijske politike, samo na katere prednostne naložbe lahko regije prijavljajo svoje projekte. Temveč moramo na teh prednostnih naložbah, ki se jih odpre za dogovore za razvoj regij napisati tudi koliko sredstev je na razpolago. In ta delitev je bila bolj ali manj narejena s tistim vladnim gradivom iz 2 junija 2017 in potem na dalje je bila narejena razdelitev med vzhodno in zahodno kohezijsko regijo in čeprav razumem so se regije znotraj posamezne kohezijske regije še med seboj zmenile koliko pripada pač posamezni razvojni regiji. To je potem tista osnova, na kateri lahko posamezna razvojna regija, posamezne lokalne skupnosti, če hočete pripravijo kvalitetne projekte, kajti vemo, da pri evropski kohezijski politiki seveda financiramo samo tiste projekte, ki so pripravljeni in, ki grejo lahko naprej v samo izvedbo. Izpostavljeno je bilo še vprašanje pomurskega vodovoda, pomurski vodovod je od nekdaj zelo pereča tema. Mislim, da je tukaj na raznih zborih bil obravnavan že, ne vem, deset, petnajst let in v pretekli perspektivi smo ali pa so našli način na kakšen, torej kako zadevo uvrstiti tudi v evropsko kohezijsko politiko v OP ROPI, če sem konkreten, torej kohezijski sklad. Vemo pa, da je bil takrat narejen pač spretni manever, da se je projekt razdelil v tri celovite projekte. Vsak zagotavlja to celovitost in ta celovitost je bila potem narejena tudi skozi izpeljavo vseh treh projektov. Razumem, da je na sistemu B še določena zgodba, ki jo je potrebno rešiti, vendar če sem popolnoma iskren z vami, tukaj ne bi šel v evropsko kohezijsko politiko, ker se je delitev na A, B in C šla ravno zaradi tega, da pridemo pod tistih 50 milijonov in v tem primeru bi lahko odprli zgodbo z enim od teh projektov za Evropsko komisijo, kar pa verjamem, da ni nikomur v interesu.

Zdaj, če me sprašujete kakšno je razmišljanje na pristojnem resorju, vam tega ne znam povedati in tudi bi bilo verjetno potrebno zadevo preveriti pri kolegih na Ministrstvu za okolje in prostor.

Jaz mislim, da sem s tem pokril vse točke, ki jih je spoštovani gospod Horvat odprl.