Hvala lepa.

Predsedujoči, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci!

Moram priznat, da tega ni v mojem tekstu, ampak ne morem, da se ne ustavim pri včerajšnji tekmi. Se mi zdi, je navdihujoč trenutek, da smo v enem letu Slovenci, kar v treh kolektivnih športih, v rokometu, odbojki in zdaj košarki osvojili medaljo, v košarki najmanj srebrno pa seveda pričakujemo pojutrišnjem več. Kar dobro pokaže, mogoče je to korak iz managementa v leadership, mogoče včasih tudi s tujim vodjo, da smo Slovenci, kadar se ne pogovarjamo v jeziku kdo bo koga, ampak kdo smo skupaj, zmožni narediti karkoli. To seveda danes ni naša tema, ampak je pa navdihujoče. Vam želim tudi v nedeljo ves uspeh.

Poročilo. Tokrat sem z vami jaz, enako kot pred enim letom. Tudi danes moram opravičit našo ministrico, ki je tokrat v tujini in posledično je predstavitev polletnega poročila prepustila nama z Bojanom. Vsi poznate našega direktorja gospoda Suvorova. Jesenska srečanja so vedno precej oddaljena od dejanskega dneva, na katerega je pripravljeno kvartarno poročilo, ker so vmes zaslužene počitnice. Pa kljub temu ocenjujem, da se je s stanjem potrebno seznaniti, pa še z nekaterimi bolj svežimi podatki bom lahko povedal, kot so tisti, ki so v poročilu.

Pa naj najprej podam finančne podatke. Kot sem že povedal, so v četrtletnem poročilu podatki na presečni datum 31. 6. 2017. In ker vam zaradi časovnega zamika pri obravnavi poročila postrežemo tudi z bolj svežimi podatki, bom govoril tudi o tem, kaj se je s številkami še zgodilo, do konca septembra 2017.

Torej, v poročilu smo zapisali, da je bilo v prvih šestih mesecih tega leta izdano 220 odločitev o podpori, ali, če se izrazim drugače, do konca marca 2017 smo podelili 220 projektov, programov javnih razpisov v skupni vrednosti 1,124 milijarde evrov. Primerjava s sredino septembra, pa pove, da smo v teh dveh mesecih izdali še 23 odločitev o podpori, v vrednosti 186 milijonov evrov. Do sredine septembra je bilo torej izdanih 243 odločitev o podpori v vrednosti nekaj čez 1,3 milijarde evrov ali drugače rečeno, 44 procentov sredstev, ki so na razpolago v celotnem programskem obdobju. Če celotno številko, 243 odločitev o podpori v skupni vrednosti 1,3 milijarde še malo razčlenim, potem je slika takšna: odobrenih je bilo za 450 milijonov evrov javnih razpisov, odobrenih je bilo za 293 milijonov evrov programov, iz katerih bodo ravno tako sledili javni razpisi. In na koncu, odobrenih je bilo za 451 milijonov evrov projektov. Če povzamem, do sredine septembra je bilo izdanih 243 odločitev o podpori v skupni vrednosti 1,3 milijarde evrov, kar predstavlja 44 procentov vseh razpoložljivih sredstev. Teh 44 procentov je bilo odobrenih v nekaj več kot dveh letih, saj je bila prva odločitev o podpori izdana v drugi polovici julija 2015. In glede na to, da letos pričakujemo odobritev alokacij za finančne inštrumente, potem je jasno, da bomo še letos dodelili več kot polovico razpoložljivih sredstev. Če bomo nadaljevali v takem tempu, bodo vsa sredstva odobrena do konca leta 2019, ali pa v začetku leta 2020, projekti pa se bodo seveda lahko izvajali do konca leta 2023. Ali projekti tečejo, pa nam v bistvu povedo druge številke. Prva je, koliko sredstev je že vezanih v pogodbah, to je predvsem pomembno za javne razpise in programe. Pogodbene vrednosti zaostajajo za okrog 10 procentov za tistimi o odločitvah o podpori. Še bolj živ pa je podatek o tem, koliko sredstev smo uspeli iz proračuna tudi izplačati. Ta številka je bila na polovici leta 169 milijonov evrov, na včerajšnji dan pa je dosegla 206 milijonov evrov. Torej je bilo za 47 milijonov dodatnih izplačil. Do konca leta pa se po napovedih resorjev pričakuje, da bomo prišli na številko okrog 420 milijonov evrov. Kot vedno, se tudi letos, konec tega leta pričakuje povečana aktivnost izplačil iz proračuna. Toliko o številkah.

Na vsebinskem delu pa bi omenil naslednje. Ukrepi za pospešitev izvajanja operativnega programa, ki so tokrat spet popisani v kvartarnem poročilu, in se v veliki meri dotikajo predvsem doseganja pravila 1+3, ki letos prvič zapade v veljavo. To pomeni, da moramo na koncu leta imeti realizacijo, ki ne bo manjša kot so alokacije v finančnih tabelah operativnega programa za leto 2014. Pred seboj imamo v bistvu 5 ciljev. Po skladu in kohezijski regiji, v primeru socialnega in regionalnega sklada, ter za celotno Slovenijo, v primeru kohezijskega sklada. Nekaterim resorjem smo v ta namen naložili, da pripravijo akcijske načrte zaradi pospešitve izvajanja že potrjenih projektov, programov in javnih razpisov, pa tudi zaradi pospešitve odobravanja novih inštrumentov. To nalogo so dobili naslednji resorji: Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport ter Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo na prednostih oseh 1 in 3. Torej, na oseh, ki so namenjene mednarodni konkurenčnosti raziskav in tehnološkega razvoja, v skladu seveda s pametno specializacijo, ter dinamičnem in konkurenčnem podjetništvu. Ministrstvo za okolje in prostor pa za prednosti naložbi 5-1, protipoplavni ukrepi in 6-2 za Natura 2000. Ter Ministrstvo za infrastrukturo za prednostno 7, gradnja infrastrukture za spodbujanje trajnostne mobilnosti. Akcijske načrte smo prejeli, in le-ti kažejo, da bo pravilo 1+3 možno doseči. Seveda pa imamo pri tem še kar nekaj domače naloge, ki jo moramo obdelati. Še vedno je eden najpomembnejših ukrepov, da se dokonča vse potrebno glede finančnih inštrumentov. Zato ima ta ukrep tudi posebno časovnico, ki se za zdaj izpolnjuje kot je bilo predvideno. Vzpostavljen je usmerjevalni odbor za finančne informacije, ki daje priporočila posredniškemu organu. Vlada Republike Slovenije je dala soglasje h ključnim elementom finančnih instrumentov v tem programskem obdobju. Prav tako se je vlada seznanila, da Slovenska izvozna in razvojna banka, SID, torej izpolnjuje potrebne pogoje za začetek postopka izbora upravljavca sklada skladov. Formalni postopek izbora, kot tudi priprava sporazuma o financiranju te operacije so v teku. Smo pa nekatere ukrepe, ki naslavljajo problematiko doseganja pravila 1+3, predvideli tudi v spremembi operativnega programa, ki je tudi velika zgodba tega leta. Če za trenutek ostanem pri pravilu 1+3, v spremembo programa smo vključili investiciji, ki sta pripravljeni in se bosta začeli in posledično generirali že v letošnjem letu. To sta obvoznici Murska Soboto in Krško, obe vzhodni kohezijski regiji in obe zaganjalnega sklada. Naj v kontekstu o spremembi operativnega programa poročam, da smo s strani evropske komisije dobili formalne pripombe, na katere pripravljamo odziv. Ocenjujemo, da nobena ni problematična in da bo postopek formalne potrditve sprememb zaključen, tako kot mora biti v tem letu. Današnjo predstavitev pa želim končati še z informacijo o informacijskem sistemu, kot ste verjetno pričakovali. Pred tremi meseci je ministrica povedala, da informacijski sistem imamo. S 1. 6. 2017 smo namreč prešli na nov informacijski sistem eMA, ki pokriva vse zahteve e-kohezije. Ker pa verjamem, da so tudi do vas prišle informacije, da se še vedno zatika, je prav, da nekaj več povem tudi o tem. eMA je torej bila aktivirana 1. 6. 2017. S tem dnem je bila dostopna organu upravljanja in posredniškem organom, ne pa še upravičencem. Za aktivacijo dostopov za upravičence je bilo treba najprej urediti stanje v eMA, saj eMA zahteva več podatkov kot ISARR2. Začetek urejanja podatkov je bila migracija vlog za izdajo odločitev o podpori ISARRS2 v eMA. Vseh vlog za migracijo je bilo 172. Danes je vseh vlog v sistemu Ema, 269, porast v višini 79. Torej, če primerjam to številko s tisto, ki sem jo podal na začetku koliko odločitev je bilo do sedaj odobrenih, 243 smo rekli, pa vidimo, da je v eMA več operacij, kar pomeni, da se nove vloge odobravajo, tako kot se morajo, prek sistema Ema. Da pa so bile vloge lahko potrjene, so morali posredniški organi urediti in dopolniti še manjkajoče podatke. Vseh potrjenih vlog je danes 142. Kar pomeni, da se lahko prenesejo oziroma kreirajo operacije iz potrjenih vlog. Za migracijo ali po slovensko prenos iz ISARR2 v eMA je bilo identificiranih 1114 operacij. Danes je vseh operacij v sistemu eMA, 1489. Porast v višini 375. Ravno tako, kot pri vlogah je bilo tudi tukaj treba dopolniti manjkajoče podatke. To pa se je lahko izvedlo šele po prenosu finančnih podatkov iz MFERAC v eMA. Seveda moramo omeniti tudi povezanost sistema eMA s sistemom MFERAC, kjer je bila sprejeta odločitev, da se vsi finančni podatki evidentirajo v sistemu MFERAC in nato prenesejo v eMA. Hkrati s finančnimi podatki, se prenesejo tudi druge informacije, ki so nujne za izvajanja izplačil upravičencem. Šele, ko je bil izveden prenos podatkov iz MFERAC V eMA, za posamezno operacijo, so posredniški organi lahko pričeli z dopolnjevanjem podatkov v eMA in prestavili status operacije v izvesovanje. Kar je pomenilo, da lahko pričnemo s prenosom že plačanih zahtevkov iz ISARR2 v eMA. V tem trenutku imamo 308 operacij v statusu izvesovanju. Število zahtevkov za izplačilo za migracijo iz ISARR2 v eMA, je bilo v juniju ca. 4000. Do danes smo v sistem eMA migrirali približno 825. Zaradi pogodbenih obveznosti posredniških organov do upravičencev, smo v veliko primerih omogočili dodatna izplačila iz sistema ISARR2, tudi po 1. 6. 2017. Smo jih tolerirali, ker je bil to edini način, da smo jih spravili skupaj takrat. To nam je sedaj povečalo število zahtev za izplačilo za izvedbo migracije za več kot 1000. Dnevno si prizadevamo, da se bo število prenesenih zahtevkov za izplačilo naraščalo, saj je to pogoj, da lahko upravičenci dobijo dostop do operacije ter pripravijo in oddajo nove zahtevke. Lahko upravičenci dobijo dostop do operacije ter pripravijo in oddajo nove zahtevke za izplačilo. Hkrati bomo za uspešno prenesene in dopolnjene zahtevke pričeli tudi s postopkom certifikacije izdatkov, kar pomeni, da bomo pričeli s prenosom zahtevkov za izplačilo iz sistema Ema v sistem Eca, to je v sistem organa za potrjevanje. Vse kar sem navedel pove, da je potrebno še nekaj napora, da se bo Ema prijela, tako kot se mora. V tem kontekstu naj povem tudi, da tedensko sedimo na projektnem svetu, kjer sproti odpravljamo vprašanja, ki se pojavljalo. Ali nam bo uspelo pri vseh teh izzivih, verjamem, da nam bo. Nebo lahko, a enkrat smo že dokazali, da lahko povlečemo voz, tudi tokrat ga bomo. Naj s tem zaključim, z Bojanom pa sva seveda na razpolago za vaša vprašanja.

Hvala lepa.