Hvala lepa, gospod predsednik.

Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, Vlada je sprejela svoje mnenje glede predloga priporočil in v mnenju tudi utemeljila, zakaj in kako zavrača očitke, ki so ji očitani oziroma tudi navaja argumente glede na veljavno zakonodajo. Namreč, po veljavnem 3. členu Zakona o volilni in referendumski kampanji ima Vlada možnost, da je organizator referendumske kampanje oziroma ena od njenih pristojnih služb, ki jo Vlada določi oziroma pooblasti za ta namen, in določeno je tudi, da lahko v ta namen porabi proračunska sredstva. Veljavna ureditev tudi določa omejitev teh sredstev in vir. Tako da zakon omejuje višino sredstev, ki jih Vlada lahko nameni za kampanjo, na štirikrat manjšo vrednost, kot je sicer najvišja dovoljena višina sredstev za kampanje za ostale organizatorje referendumske kampanje, prav tako pa Vlada za referendumsko kampanjo ne more pridobivati drugih sredstev, medtem ko ostali organizatorji lahko pridobivajo sredstva za kampanjo od fizičnih oseb in tudi od pravnih oseb zasebnega prava, katerih namen ustanovitve pa ni pridobivanje dobička. To določilo velja že od 2011 in v tem času se je Vlada že večkrat vključila v referendumsko kampanjo. Tule recimo pri zakonodajnem referendumu o Zakonu o malem delu, o Zakonu o arhivih, o Zakonu o delu na črno in pa o Zakonu o pokojninski reformi. Zadnja novela, zadnja sprememba Zakona o volilni in referendumski kampanji je bila leta 2013 in takrat v času posvetovanja z javnostjo ni bilo prejetega nobenega predloga za morebitno spremembo teh členov zakona, ki jih navajajo predlagatelji priporočil. Prav tako smo pa s tisto novelo upoštevali usmeritve in priporočila Računskega sodišča Republike Slovenije in Skupine držav proti korupciji pri Svetu Evrope, GRECO in tudi je bilo ugotovljeno, da je Slovenija izboljšala oziroma s tem pokazala bistven napredek na tem področju predvsem z vidika transparentnosti vodenja kampanje in porabe sredstev. V svojem mnenju Vlada tudi argumentira, da glede na to, da je v večini primerov predlagateljica zakona in tudi v tem primeru, ko se je 20. 7. s sklepom odločila, da sodeluje v referendumski kampanji v podporo uveljavitvi Zakona o izgradnji, upravljanju in gospodarjenju z drugim tirom železniške proge Divača – Koper, da je v interesu, da lahko predstavi argumente in informacije in meni prav nasprotno, da bi bila Vlada v neenakopravnem položaju, če se ne bi vključila v kampanjo in te možnosti ne bi imela predstaviti informacij in argumentov. Menimo pa, da se v tem času niso pokazale pomanjkljivosti zakona, kot sem že povedala, in zato tudi ni bilo razloga za morebitno spremembo ureditve. Izkazalo se je, da so te omejitve, ki jih zakonodaja predvideva, za Vlado ustrezne, tako da lahko različni organizatorji pač predstavljajo svoje argumente »za« oziroma »proti« posamezni rešitvi.

Toliko za enkrat uvodoma, potem pa bomo v nadaljevanju, če bo potrebno, s sodelavci odgovorili na vprašanja.

Hvala.