Lep pozdrav vsem skupaj!

Jaz mislim, da so te lepe pesmi naredile lepši dan vsem nam in so nam šle do srca. To je bilo nekaj lepega.

V veliko čast in veselje mi je, da vam lahko danes pozdravim na XVII. Vseslovenskem srečanju. Mnogi od vas morda veste ali pa ste zdaj slišali, da sem polovico svojega življenja preživel v Ameriki, nekaj časa po diplomi pa celo delal kot inženir in arhitekt v Parizu, tako da vem kaj je domotožje in domoljubje, ki se z leti bivanja v tujini samo povečuje. Včasih, ko te v tujini tretirajo kot tujca, se spomniš te pesmi iz osnovne šole: »Da buka žeja me iz tvojega sveta ne bila speljala me goljufiva kača.« Saj potem, ko uspeš je boljše, ampak to sem se jaz velikokrat sam sebi spomnil.

Zakaj takšen naslov mojega prispevka? Pred dvema letoma mi je moja bankirka Mojca poslala čestitko za rojstni dan, ki se glasi: »Vsak ima svoj košček sveta, kdor to ve, ima ves svet.« Pesnik Rudi Kerševan. Nad to čestitko sem bil navdušen, ker mi je dala veliko misliti. Kadar sem na svojem vrtu na primer in občudujem vrtnice, slovensko lipo, zeleno trato, se mi večkrat zdi, da imam pred seboj ves svet in me ne mika niti to, da bi šel na vikend v Kranjsko goro ali pa na morje.

Albert Einstein je rekel, da je vse relativno. To velja tudi za Slovenijo, kajti majhnost ali veličina imata vsaj dve plati, kot vsaka medalja. Moj prispevek je razdeljen na tri dele. V prvem delu bom govoril o tem kako Slovenija predstavlja velik košček sveta. V drugem pa v čem smo še vedno majhni. V srednjem delu se bom osredotočil na temo »Slovenec sem.«

Kako velika in majhna je država, je odvisno od tega ali je lahko komu vzor pa vrednota, kot so etika, morala in poštenost in potem kako učinkovito in uspešna je državna administracija ter ekonomija. Naši vrhunski znanstveniki, podjetniki, inovatorji in športniki so lahko vzor za mlajše generacije. Zakaj? Zato ker so prišli do svojih uspehov s trdim delom in pametjo, ne z goljufijami, prevaro in lenobo.

V čem je Slovenija velika?

Mednarodno članstvo. S tem, da smo pred 26. leti dobili svojo državo je naša relativno majhna domovina postala članica vseh pomembnih mednarodnih organizacij – od OZN, Evropske Unije, Svetovne banke, Mednarodnega denarnega sklada (IMF), UNICEF in tako naprej. V teh mednarodnih organizacijah veljamo toliko kakor dobri so naši argumenti. Na primer, ko so se preko Slovenije valile stotisoče množice slabo dokumentiranih migrantov, je obveljal predlog Slovenije, da se zapre meja v Makedoniji. Podobnih ali boljših primerov je več, vendar jih ne bom našteval, upam pa da bomo dobrih argumentov imeli vedno več.

Znanost in izobraževanje. Glede na to, da nas je samo dva milijona in pol, dva milijona doma in pol milijona po svetu – to je namreč naš slovenski narod, smo veliki v znanosti, medicini, letalstvu, inženirstvu in mnogih inovacijah. Eden izmed Nobelovih nagrajencev je na obisku leta '78 v Sloveniji izjavil, da je znanost del identitete in kulture naroda in da kdor ne ceni znanosti ni kulturen.

Mnogo slovenskih znanstvenikov je odšlo in še vedno odhaja v tujino, vendar še vedno ostajajo Slovenci. Imamo Nobelovega nagrajenca, Fritz Pregl v kemiji, iznajditelj prvega kalkulatorja na svetu je bil Slovenec, Franc Rode, prav tako eden izmed največjih pionirjev vesoljske znanosti, Herman Potočnik, enako Anton Mavretič, soavtor slavnega satelita Galilejo, konstruiranega na MIT, ki je že prešel v drugi sončni sistem. Imamo svetovno znana in vodilna inovacijska podjetja kot so Pipistrel, Akrapovič, Cosylab in Institut Jožef Stefan. Glavni oblikovalec Mercedesa je Robert Lesnik, je Slovenec, konstruktor še vedno najbolj aerodinamičnega »aviona« na svetu, Boeing 747, s katerim leti predsednik Amerike, Air Force One, je bil Slovenec, Joe Sutter, ki so mu spremenili ime iz Suhadolc, ker niso razumeli slovenščine v New Yorku pri tistem spomeniku. Arhitekt, slavni arhitekt Jože Plečnik je Slovenec. Imamo številne znanstvenike, zdravnike in kirurge svetovnega slovesa doma in po svetu in še bi lahko našteval. Slovenija ima zelo dobro osnovno in srednje šolstvo ter dodiplomski študij. To so še vedno stvari, kjer smo veliki.

Šport. Smo ena izmed … Smo izredno veliki v zimskih in poletnih športih glede na število prebivalcev. Na olimpijadah in svetovnih prvenstvih prejemamo zlate in druge medalje, veliko slovenskih vrhunskih športnikov nastopa v dresih drugih držav ali klubih drugih držav. Relativni uspeh tega se lahko ponazori, če to primerjamo s Kitajsko velesilo. Vsak si lahko sam izračuna koliko medalj bi morala »per capita« osvojiti Kitajska, da bi dosegla razmerje, ki ga ima Slovenija.

Kultura. Slovenija ima zelo bogato kulturo: od vrhunskih pesnikov, pisateljev, slikarjev, glasbenikov pa do številčnih pevskih zborov in zabavne glasbe po vzoru Avsenika.

Naravno okolje. Slovenija ima čudovito pokrajino in je ena izmed najbolj zelenih in gozdnatih držav v Evropi in na svetu.

Zdaj pa v čem je Slovenija majhna, kar se tiče vrednot. Čeprav je Slovenija naredila veliko napredka v zadnjih 25 letih, v tem da imamo relativno boljši standard in infrastrukturo, nove avtoceste in veliko lepše urejena mesta ter vasi, je naša država naredila veliko napak na finančnem področju in zelo malo na potrebnih strukturnih reformah v makroekonomiji in gospodarstvu.

Finančna kriza in upravljanje državnih bank in podjetij. Finančna kriza, ki nas je zajela pred skoraj desetimi leti ni bila k nam uvožena iz Amerike ali Evrope, temveč smo zanjo krivi predvsem sami. Naša bančna kriza je posledica zelo slabega vodenja državnih bank in državnih podjetij, izčrpavanja le-teh s strani tajkunskih kreditov, ki nikoli niso bili poplačani, kaznovani, vse to je posledica neustreznega nadzora, regulacije, slabe gospodarske zakonodaje ter neprimernega političnega vmešavanja. Posledice tega so morali plačati naši davkoplačevalci, ki imajo zaradi tega nižji življenjski standard. Dejstvo, da je prišlo do vseh teh zlorab v našem gospodarstvu, ne more biti nikomur v ponos in nikomur v svetu za vzor. Zadeve so toliko slabše, ker za te zlorabe skoraj nihče ni bil kaznovan in še noben naš bankir zaradi teh zlorab ni šel v zapor.

Neučinkovita administracija… Posledica slabega upravljanja državnih bank in državnih podjetij s strani politike je tudi v tem, da smo se v tem času nekontrolirano zadolževali tudi na račun javnega sektorja. Pri nas je državna birokracija preveč številčna, neučinkovita in neodgovorna ter dostikrat naravnost škodljiva. Del naše politike še vedno ne razume, da neproduktivno zadolževanje zmanjšuje suverenost in sposobnost države, da investira v razvoj. Zaradi prekomernega trošenja na leto plačujemo skoraj milijardo evrov samo za obresti. To je stran vržen denar. Bolje bi bilo, če bi posojali drugim. A ker se v preteklosti z našimi človeškimi naravnimi resursi ni delalo gospodarno in pošteno, smo tukaj, kjer smo. Tudi zaradi tega ne moremo biti vzor drugim, niti samemu sebi.

Pomanjkanje ekonomskih reform … Zaradi pomanjkanja ekonomskih reform prav tako ne moremo biti vzor drugim. Na primer, potrebujemo celovito reformo pokojninskega in zdravstvenega sistema, delovna zakonodaja ostaja nefleksibilna in pristranska, kar škodi mladim ter tako znižuje možnosti za zaposlovanje, konkurenčna in korporativna zakonodaja aktivno zavira konkurenčnost, odganja privatne investitorje in povzroča slabo upravljanje zaradi netransparentnosti. Davčna zakonodaja je neučinkovita in pristranska do novih investitorjev. Stečajna zakonodaja je napisana v prid lastnikom, ki so oškodovali podjetja, namesto v prid upnikom. Država je obremenjena s preštevilčno in visoko politizirano birokracijo. Poleg tega so in še nekatere politične elite izkoriščale državna podjetja in državne banke, zato da so financirale privatizacijo preko državnih bank s slabimi posojili namesto kapitala.

Lahko bi še opisoval, v čem smo majhni in zaradi katerih stvari ne moremo biti vzor drugim, vendar naj na kratko povzamem… Imamo preveč korupcije, pomanjkanje ekonomske svobode, pomanjkljivo zakonodajo, predvsem na gospodarskem nivoju, neučinkovito sodstvo, negativno selekcijo politik in državnem gospodarstvu, premalo investiramo v bazično in aplikativno znanost, imamo previsoke davke, predvsem za strokovnjake, ki posledično odhajajo v tujino, in tako naprej. Ko bomo vse to spremenili, potem bomo lahko rekli, da je Slovenija velika tudi na teh področjih.

Zdaj pa, da ne bomo samo slabe stvari, pa gremo malo na lepše… »Slovenec sem« je tudi himna Svetovnega slovenskega kongresa in to že 26 let. Tega nismo naredili zaradi današnjega posveta.

Ko sem študiral na Harvardu in MTI, so me sošolci spraševali, od kod sem. Najprej sem rekel, da sem iz Jugoslavije, večina ni vedela, kje to je, drugi pa so bili z bivšo državo seznanjeni v glavnem preko televizije, kjer so v ZDA po navadi kazali revne, zgubane ženice iz Balkana, zato sem vedno začel razlagati, da sem sicer iz Slovenije, ki je zelo lepa in relativno razvita dežela na meji z Avstrijo in Italijo. Na srečo mi danes tega ni treba več razlagati, ker imamo lastno državo. Znano je, da je veliko domoljubja v našem narodu, kar dokazujejo naše narodne pesmi, številni pesniki ter pisatelji, ki govorijo o domoljubju, od Franceta Prešerna do Simona Gregorčiča in Valentina Vodnika. Večina Slovenk in Slovencev nas je ponosnih na svoje poreklo in na to, da imamo lastno državo. Če temu ne bi bilo tako, potem se naš narod ne bi skoraj enoglasno in odločno zavzel za osamosvojitev na plebiscitu. Domoljubje in domotožje se kažeta v svetli luči tudi ali pa predvsem pri tistih Slovencih, ki živijo v tujini ali zamejstvu. Ko sem začel pisati ta prispevek, sem svojega petnajstletnega sina Aleksa, ki je preživel večino svojega življenja in šolanja v ZDA, vprašal, zakaj hoče biti Slovenec. Danes je slučajno tam blizu Verice Trstenjak. Njegov odgovor je bil sledeč: »Raje sem Slovenec kot Američan, ker se v Ameriki, v ZDA zmeraj počutim kot tujec. Obstaja veliko kulturnih in drugih aspektov, ki so mi v Ameriki manj všeč kot v Sloveniji. Zaradi pokrajine, jezika, hrane in kulture pa vem, da sem doma v Sloveniji.« To je primer milenijca, ki pravi: »Slovenec sem.« Jaz mislim, da zasluži en aplavz. / aplavz/

Glede na to, da sem za Svetovno banko prepotoval skoraj ves svet in obiskal mnogo Slovencev, moje izkušnje kažejo, da je razen zelo redkih izjem zelo veliko domoljubja in domotožja pri Slovencih, ki živijo v tujini. To je bilo zame v marsičem najprej presenečenje, kajti mnogi, ki so odšli v tujino pri nas niso mogli najti zaposlitve, nekateri so bili izgnani zaradi politične represije, nekateri pa so odšli zaradi boljših kariernih možnosti. Vendar večina njih čuti veliko ljubezni do domovine in to so dokazali tudi s tem, da so Sloveniji pomagali pri osamosvojitvi. Mnogi od teh uspešnih in uglednih Slovencev ste danes tukaj, tudi Božo Dimnik je veliko pomagal, in prav vam moramo biti hvaležni, kajti brez vas morda nikoli ne bi dobili lastne države ali pa vsaj ne tako hitro. Svetovni kongres je izdal zlato knjigo o osamosvojitvi, v kateri je dokumentiran napor rojakov, živečih izven Slovenije pri osamosvajanju. Knjiga je na voljo v naši pisarni, zastonj. Ta uspeh, da smo dobili lastno državo po več kot tisoč letih hrepenenja, je toliko večji, če vemo, da mnogi narodi, kot so Kurdi, Palestinci, Škoti, Baski ali Katalonci še vedno niso dosegli svojega cilja – imeti lastno državo.

Pri Svetovnem slovenskem kongresu se zavedamo izjemnega domoljubja in domotožja Slovencev, ki živijo v tujini in ki so pripravljeni Sloveniji pomagati in z njo sodelovati. Naši Slovenci v tujini so velik zaklad in potencial, ki Slovenijo lahko naredi boljšo in uspešnejšo. Kongres je v statut zapisal povezovanje in skrb za slovenske rojake po vsem svetu kot glavni cilj. V ta namen že več kot dve desetletji organiziramo vseslovenske konference strokovnjakov od znanstvenikov, pravnikov, arhitektov, zdravnikov pa do mladih raziskovalcev in študentov. Glavni nameni teh srečanj so povečati kroženje znanja, stikov in sodelovanje med našimi rojaki, ki delajo in študirajo v tujini in v domovini. Tako smo organizirali že 34 tradicionalnih vseslovenskih srečanj naših strokovnjakov. Vsako leto organiziramo za mlajše tudi tabore slovenskih otrok iz sveta, kjer se učijo slovenščine in se seznanjajo z našo kulturo. Organiziramo tudi razstave slovenskih slikarjev iz sveta, pogovore na kongresu in vrsto kulturnih prireditev. Za svoje delo je Svetovni slovenski kongres ob 25. obletnici ustanovitve prejel državno oblikovanje predsednika Republika Slovenije.

Ampak zdaj pa, kaj moramo vsi narediti za Slovenijo. Znani izrek pravi, da je cilj povprečnega politika v tem, glede na to, da smo v Državnem zboru, kako zmagati na naslednjih volitvah, vizija državnika pa je v tem, kako skrbeti za bodoče organizacije. V tej luči se pri Svetovnem kongresu v zadnjem času v veliki meri posvečamo našim mladim in zanje pripravljamo konference slovenskih mladih študentov in raziskovalcev, mladinske poletne tabore in literarne natečaje. Kot je znano, si vse več naših mladih talentih, tisoče na leto, pridobiva znanje in izkušnje na uglednih univerzah in institucijah po svetu. Naša želja je, da se mnogi od njih s svojim znanjem in izkušnjami vrnejo ter prispevajo k boljšemu gospodarskemu in političnemu razvoju Slovenije. Znano je, in to je res, navadno gredo v tujino študirati »the best and the brightest«, to je predvsem tisti z izjemnimi talenti, veliko energije, motivacije in poguma. Moje izkušnje kažejo, da se v tujini naučiš kreativno in kritično razmišljati ter komunicirati, poleg tega pa lahko navežeš pomembne mednarodne stike. Nadvse koristno je namreč, da mladi spoznajo svet, si pridobijo nova znanja in delovne izkušnje ter razgledanost in odprtost, ki v Sloveniji velikokrat manjka. Tudi mladih v tujini je za Slovenijo odlična naložba, če bomo seveda znali doma vzpostaviti take pogoje, da se bodo mnoge od njih z veseljem vrnili s svojim znanjem, prispevali k razvoju Slovenije na znanstvenem ali podjetniškem področju. Če primernih pogojev za vrnitev ne bomo ustvarili v Sloveniji, bodo naše najboljše kadre z veseljem pograbile druge države, ki se zavedajo pomena znanja in vrhunskih kadrov za uspešen razvoj in poslovanje. Namreč, vedeti moramo, da so vrhunski kadri tisti, ki so sposobni voditi ali ustanoviti nova podjetja ali raziskovalne inštitucije, kar lahko znatno poveča zaposlovanje naših mladih kadrov. Ravno pred dvema dnevoma na Konferenci mladih raziskovalcev je ena imela referat o Švici in pravi, da je tam, v Švici, če enega znanstvenika sprejmejo, hočejo od podjetja ali pa univerze tudi imeti, koliko bo tisti znanstvenik prispeval, da se bo odprlo več delovnih mest, da jih bo on odprl s svojim inštitutom, s svojim znanjem.

Ob tem se moramo zavedati še ne dovolj izkoriščenega potenciala, ki ga imamo med našimi rojaki, ki živijo in delajo v tujini. Marsikateri od njih je zaradi ljubezni do Slovenije na naslednjo generacijo prinesel navezanost, kar pomeni izjemen potencial za Slovenijo. Na eni strani se to kaže v obliki vse večjega priliva slovenskih študentov iz tujine, posebej iz zamejstva. Na primer, Marjan Terpin, predsednik Slovenske skupnosti v Italiji, bivši, ima pet ali šest vnukov in vse vnukinje in vnuki študirajo v Ljubljani, nadaljujejo na univerzi. Ali ni to lepo? Takih je vedno več, ki svoj študij… Na drugi strani pa naše izkušnje kažejo, da mnogi uspešni Slovenci, ki so ostali v tujini, z veseljem sodelujejo s strokovnjaki v Sloveniji na skupnih projektih ali pa pomagajo pri navezavi mednarodnih stikov našim podjetjem, inštitutom, univerzam in študentom. Upajmo, da bo tega sodelovanja, tudi z vami, ki ste prisotni tukaj, vedno več in da bomo Slovenci dokončno spoznali, da naš narod šteje dva milijona in pol in da skupaj lahko premikamo gore.

Svoj prispevek želim končati s pozitivnim sporočilom. Vse napake se lahko popravi. Če tega ne bo znala ali hotela narediti ta generacija, bo pa to storila naslednja generacija z več znanja in poštenosti. »Where is a will, there is a way.« Kjer je volja, tam je pot.

Želim si, ob koncu, da bi Slovenija postala ena izmed najbolj prepoznavnih in uspešnih držav na svetu, tako kot Singapur, Švica ali Švedska. Za to ima vse pogoje, kakor je povedal že prvi pomembnejši slovenski pesnik Valentin Vodnik v svoji pesmi »Slovenija, tvoja zemlja je zdrava in pridnim nje lega najprava.«

Hvala lepa. / aplavz v dvorani/