Najlepša hvala ministru za njegov prispevek.

Kot je običajno, bi zbrano občinstvo želel nagovoriti tudi sam.

Spoštovani predsednik Državnega zbora, spoštovani minister, rojaki in rojakinje, cenjene gospe in gospodje, dragi Slovenci, Slovenke, lepo pozdravljeni!

V veliko čast in zadovoljstvo mi je, da vas lahko kot predsednik Komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu tudi letos nagovorim na tradicionalnem, že 17. Vseslovenskem srečanju. Veseli me, da ste se drage rojakinje in rojaki ponovno zbrali v tako velikem številu.

Lani smo praznovali skupaj s slovensko domovino ob jubilejni 25. obletnici samostojne Slovenije, naše matične domovine, letos pa bomo pozornost naših razmišljanj osredotočili na ohranjanje in rast slovenske identitete, na slovenstvo kot zgodovinsko in kulturno kategorijo. Prepričan sem, da bo izbrani naslov letošnjega vseslovenskega srečanja »Slovenec sem« spodbudil veliko zanimivih razmišljanj o slovenstvu, ohranjanju in razvoju slovenskega jezika, kulture, kulturne dediščine ter izražanju zavesti, ponosa in dostojanstva, da sem Slovenka, da sem Slovenec.

Katere so vrline slovenstva, ki nas ohranjajo in povezujejo? Katere so prednosti s katerimi se uveljavljamo po vsem svetu? Ali imamo dovolj občutka zavesti, samozaupanja, da slovenstvo dojemamo kot privilegij in vrednoto v vse bolj globalnem svetu?

Spoštovani, veseli me, da ste nosilni naslov srečanja nadgradili z vašimi žlahtnimi naslovi prispevkov, ki odražajo globoko navezanost na matično domovino, na Slovenijo, ki jo nosite s seboj, kot je zapisal naslov eden od prijavljenih udeležencev k razpravi. Neprecenljiva je vaša povezanost z matično domovino, saj kot je poudaril Oton Župančič: »Domovina je ena, vsem nam dodeljena.« Na začetku junija smo praznovali državni praznik, dan Primoža Trubarja, ki letos sovpada s petstoletnico reformacije. Avtor prve tiskane knjige v slovenskem jeziku in pobudnik oblikovanja zavesti o enotnosti slovenskega kulturnega in jezikovnega prostora, je postavil temelje identitete vsem njegovim ljubim Slovencem, in verjamem, da začrtal smernice tudi nam danes.

Drage rojakinje in rojaki, v matični domovini smo vam resnično hvaležni, da z nesebičnostjo in globoko predanostjo negujete slovensko besedo, saj jezik odraža kulturo in zavednost vsakega naroda. Ko poslanke in poslanci Državnega zbora obiščemo Slovence zunaj meja Slovenije, smo resnično presenečeni, kolikšna zavzetost in ljubezen do slovenske besede, kulture, glasbe, izročila in tradicije preveva iz vaših srčnih besed, številnih aktivnostih in pogumnih dejanj. Zaznamo, da začutite Slovenijo, da ljubite Slovenijo, če malo priredim znani slovenski promocijski slogan. Vendar pa po drugi strani ob lepih vtisih lahko včasih zaznamo grenak priokus ob ugotovitvi, da veliko mladih pripadnikov slovenske skupnosti zunaj meja Republike Slovenije zaradi namerne ali spontane asimilacije izgublja stik s slovenstvom. Zato si moramo v matični domovini prizadevati za sprejem dodatnih in učinkovitih ukrepov za ohranitev slovenskega jezika in kulture med mladino v zamejstvu in po svetu.

Ko razmišljam o slovenstvu se mi zdi pravzaprav nenavadno, kako močno se tudi mi, ki živimo v Sloveniji, velikokrat slovenstva zavedamo šele na tujih tleh. Sicer pa ste to sami doživljali, ko ste iz različnih vzrokov, prostovoljno ali kot posledica vam neprijaznih zgodovinskih okoliščin ali politične nekompatibilnosti zapustili rodno Slovenijo. Prav mi v matični domovini bi morali zato še bolj ponosno in zavzeto utrjevati slovensko identiteto.

Pogosto me zmoti, da se Slovenijo opisuje kot majhno Slovenijo. Kadar uporabimo ta izraz, bi morali nujno dodati, da je Slovenija ozemeljsko majhna, ali da v Sloveniji živi le dva milijona Slovencev in še približno pol milijona zunaj njenih meja. Zavedati se namreč moramo, da je na svetu mnogo narodov, a malo narodov ima svojo lastno državo. Državo, ki smo si jo izborili tudi z oboroženim bojem. Predolgo smo namreč živeli pod tujimi gospodarji, pa še slovensko zemljo so nam krčili. Malo na severu kot posledica plebiscita, malo na zahodu kot posledica mirovnih sporazumov, zato je zunaj meja Republike Slovenije ostala tudi avtohtona slovenska narodna skupnost. Še pravici do dostopa do odprtega morja in priznanje, da smo pomorska država, nam je moralo pritrditi Arbitražno sodišče. O tem, kako pa upravljamo z lastno državo in kako pogosto pozabimo na ravnanje in ohranjanje vrednot, medsebojnega spoštovanja in zaupanja, pa smo razpravljali na lanskoletnem srečanju. Da bomo zmožni »stati inu obstati« pa je nujno, da se še bolj vsi skupaj zavemo slovenskih korenin in da Slovenci doma in po svetu ostanemo povezani. Poglobljen odnos medsebojnega zaupanja in sodelovanja med Slovenci v matični domovini in zunaj njenih meja namreč predstavlja ključni dejavnik pri ohranjanju slovenske biti. Skupaj moramo krepiti samozavest, ki je pogosto na preizkušnji. Slednje se v Sloveniji žal odraža tudi ob sramežljivem izobešanju slovenskih zastav ob državnih praznikih, če navedem le en primer.

Spoštovane rojakinje, spoštovani rojaki, dragi Slovenci, drage Slovenke, naj vam ob koncu izrečem dobrodošlico v Državnem zboru. Ko pa se boste vrnili v vašo drugo domovino, vam želim, da še naprej ohranjate zavzetost pri širjenju slovenskega kulturnega prostora in ohranjanju slovenske samobitnosti. In da boste zunaj meja matične domovine še naprej ponosno in samozavestno dejali: Slovenka sem, Slovenec sem. 17. Vseslovensko srečanje pričenjamo s kratkim glasbenim programom, ki ga izvaja slovenska pevka zabavne in resne glasbe Nuška Drašček. Nuška Drašček Rojko je po končanem študiji mednarodnih odnosov na Fakulteti za družbene vede uspešno zaključila še magisterij petja na Akademiji za glasbo. Širša javnost jo je spoznala kot zmagovalko tekmovanja »Bodi idol« leta 2004. Od takrat pa je kot solistka nastopala s številnimi priznanimi orkestri in zasedbami. Pohvali se lahko s številnimi nagradami tako z domačih, kot tudi s tujih opernih in pop tekmovanj. Na primer 1. nagrada na mednarodnem tekmovanju v Belorusiji, nagrada za najboljšo izvedbo skladbe iz lastne države na mednarodnem tekmovanju v Kazahstanu, nagrada strokovne žirije za najboljšo interpretacijo na festivalu Dalmatinske šansone v Šibeniku, zlata plaketa na državnih tekmovanjih iz leta 2008 in 2010 ter številna druga odličja z mednarodnih tekmovanj. Njen repertoar obsega več znanih koncertnih in opernih del. Leta 2012 je Nuška sodelovala celo na koncertni turneji z Anno Netrebko, orkestrom Slovenske Filharmonije in Slovenskih komornim zborom z vlogo Lore v operi Jolanta Čajkovskega. Po letu 2013 pa je nastopala še v operi Slovenskega narodnega gledališča Maribor, prav tako pa tudi na odru opere Slovenskega narodnega gledališča Ljubljana, kjer je z različnimi vlogami velikih ustvarjalcev požela veliko pozitivnih kritik. Poleg opere se Nuška navdušuje tudi nad drugimi glasbenimi zvrstmi, saj je nastopila že na mnogih festivalih in številnih mjuziklih. V drugi sezoni šova »Znan obraz ima svoj glas«, pa je s sotekmovalci navduševala z zabavnimi preobrazbami. Na številnih koncertih po Sloveniji izvaja različne programe, največ šansone, mjuzikle, slovenske ljudske in mešani repertoar tujih in domačih uspešnic.

Danes nam bo gospa Nuška Drašček zapela tri pesmi, in sicer pesmi z naslovom »Slovenec sem«, katere avtor glasbe je Gustav Ipavec, avtor besedila Jakob Gomilšek; Prekmursko pesem »Vüra bije«, ter koroško ljudsko pesem »Tam kjer teče bistra Zila«.

Izvolite.

/ glasbena točka – Nuška Drašček/

/ glasbena točka – Nuška Drašček/