Spoštovani predsednik in pa seveda člani Komisije za nadzor javnih financ, hvala za besedo in ob enem hvala za povabilo na današnjo sejo.

Zelo na kratko bi morda predstavil kako posluje Pošta Slovenije oziroma pravzaprav že skupina Pošta Slovenije, torej poleg matične družbe, ne vem če veste, imamo tudi sedem odvisnih družb. Družba je v 100 % državni lasti in predstavlja podjetje, ki kot veste, uspešno posluje že vrsto let, kar se izkazuje ne samo v relativno dobrih rezultatih poslovanja, tudi v višini ustvarjenih dobičkov in pa tudi glede na število zaposlenih v sami skupini, torej zaposlujemo skoraj 6 tisoč 100 zaposlenih, kar nas zagotovo uvršča med največje zaposlovalce v Republiki Sloveniji.

Te na nek način zavidljive ali pa vsaj relativno dobre rezultate dosegamo kljub obsežnim strukturnim spremembam. Še vedno namreč v javnosti velja, da smo monopolist v tej državi, kar že dolgo ne velja. Torej že vse od leta 2011 ne izvajamo več rezervirane poštne storitve ampak samo univerzalno poštno storitev in te rezultate dosegamo kljub temu, da Pošta Slovenije predstavlja na nek način dualni sistem. Eno je neke vrste javna storitev, ko državljani Republike Slovenije pričakujejo pet dnevno dostavo po najnižji ceni v najbolj odročne kraje, torej najvišjo kvaliteto. Mi dostavljamo skoraj vse pošiljke v D+1 torej v roku od oddaje do dostave v enem dnevu v višini skoraj 97 % in te rezultate dosegamo kljub padcu obsega univerzalne poštne storitve kot naše osnovne storitve v več kot 40-odstotnih točk v obdobju 2011 – 2016 in pa kar v padcu več kot 40 % finančnih storitev, ki se izvajajo na poštnih okencih in pa seveda tudi neposredno v omrežju Pošte Slovenije.

Ti trendi, torej ti padci, elektronska substitucija, konkurenca velikih igralcev na področju paketnih storitev v Republiki Sloveniji nakazuje, lahko rečem tako negotovo prihodnost Pošte Slovenije. Zaključili smo na nek način z vsemi tistimi najbolj nesmotrnimi dokapitalizacijami, kjer je država sodelovala, torej kjer je pošta v imenu države sodelovala pri dokapitalizaciji tako Nove kreditne banke Maribor kot Poštne banke Slovenije. Ampak danes je pravzaprav priložnost da apeliramo ali prosimo za pomoč zakonodajni, torej zakonodajno telo, da nam pomaga v tem smislu, da se zavedamo vsi skupaj, da v kolikor ne bo prišlo do čim hitrejše spremembe zakonodaje, kajti novela Zakona o poštnih storitvah se nakazuje že vse od leta 2012, pa ni prave volje ali prave hitrosti. Gre namreč za naš temeljni zakon, ki nam omogoča avtonomno vodenje oziroma upravljanje s poštnim omrežjem, bo to pomenilo precejšnje težave, precejšnje težave s poštnimi storitvami.

Torej imamo izjemno kakovost storitev, imamo skoraj da najnižjo ceno poštnih storitev v Evropi. Samo Malta in Romunija imata nižjo. Poslujemo z velikimi stroški – skoraj 67 % prihodkov Pošte Slovenije predstavljajo plače zaposlenih. Smo delovno zelo intenzivna panoga in imamo ne glede na to kaj ljudje mislijo, preobsežno omrežje in regulacijo. Torej ta razpon med tem, da država pričakuje da smo uspešno podjetje z dobrim dobičkom pa na drugi strani s pasivnostjo glede tega kako naj urejamo poštno omrežje in ali naj bo to prepuščeno v avtonomno upravljanje in odločanje poslovodstvo Pošte Slovenije je tisto kar odpira te škarje in razpira škarje med dobičkom in na drugi strani, kot lahko spremljate, pričakovanja zaposlenih glede tega, da jim zagotavljamo ustrezni socialni status.

Hvala lepa.