Ja, tako. No, zdaj ta dva naslova pravzaprav nekako inklinirata v neke domneve, da se ob zakonskih določbah, ki jih imamo v ZKP in so naštete tudi kot predmet nazora po vašem Zakonu o parlamentarnem nadzoru in so zajete v 6. točki 4. člena zakona, lahko da nadgrajujejo nad zakonskimi normami, da urejajo nekatere stvari, ki bi morale biti ali v zakonu, če jih pa tam ni pa jih policija sploh ne more izvajati in ne uporabljati. No in jaz zdaj ne vem simptomatično mi je bilo, ko sem bral ta magnetogram zakaj bi policija za zakonite ukrepe torej preprečevala dostop najvišjemu zakonodajnemu in posrednemu nadzornemu telesu kot je ta komisija, ki jo imate ravno zaradi tega. Ker če to pade, potem ni nobenega nadzora in potem seveda lahko govorimo o skrbeh, ki so nas skrbele pred 30 leti, ko sem jaz predlagal v takratni slovenski skupščini ustanovitev komisije za nadzor nad varnostno-obveščevalnimi službami in je bila in pripravo preko zakonodajne tudi odlok o ustanovitvi in je bila ta komisija ustanovljena. Tu ne bom razlagal čemu vse sem bil izpostavljen takrat, kaj si dovoljujemo s tako komisijo.

Ampak zdaj, da bi nekoliko pa vendarle opozoril na celo vrsto torej odločitev našega Ustavnega sodišča zdaj s prvim vprašanjem v zvezi z internimi akti. Najprej bi vam prebral odločbo Ustavnega sodišča v U1/291 iz leta 2002. Izrek: Akt sprejet v obliki internega akta, ki vsebuje normo, v obrazložitvi je še povedano ali ima eksterni učinek, ki na splošen, abstrakten način ureja določena vprašanja je treba po vsebini šteti za predpis. Ker ta predpis, ki smo ga tam takrat, so ga presojali, ni bil objavljen v državnem Uradnem listu in zato ni začel veljati se ne sme in ne more uporabljati. Drugi akt, recimo primerljiv akt, ki se nanaša sicer na, ne vem, na te predpise o katerih danes govorimo, ampak se nanaša na policijo pravi: Pravila policije ne vsebujejo določb, ki bi urejale pravice in obveznosti in ne vsebujejo norm, ki bi navzven povzročile pravne učinke, zato niso predpisi in zato presoja Ustavnega sodišča ni možna. Razlaga a contrario, če pa so to norme z eksternim učinkom, je pa to stvar vsakršne presoje, sodne, na koncu tudi ustavno-sodne. Ali pa recimo izrek: Vodilo o izvajanju disciplinskih postopkov organi za notranje zadeve presega okvirje navodila kakršne bi lahko izdal predstojnik upravnega organa in nedopustno posegajo v zakonsko materijo. Na nekem drugem področju, ampak pove kaj lahko. Nadalje je Ustavno sodišče reklo: Po svoji vsebini je navodilo predpis, ki mora biti objavljen v uradnem glasilu, zato tudi ni mogoč, ni začel niti veljati. Nadalje je Ustavno sodišče nekajkrat reklo: Če pa se taki interni akti uporabljajo, se uporabijo in imajo eksterne učinke in posegajo v pravice posameznika ali tudi pravnih oseb, seveda gre za grobo kršitev Ustave in posege v ustavne pravice.

Zdaj pa bi prebral še eno drugo določbo, kaj pravzaprav bi se lahko z nekimi internimi akti ali tehničnimi navodili, ne vem kaj, kako se prisluškovalna naprava privije ne ve kje v luč ali kam. To bi bilo verjetno neko tehnično navodilo. Ampak ne komu se, kdaj se in tako naprej, bi še opozoril na to, da naš 38. Člen Ustave pravi "Zbiranje," zlasti poudarjam, "obdelovanje, namen uporabe, nadzor in varstvo tajnosti osebnih podatkov določa samo zakon." Ne drugi predpisi. In seveda obdelovanje tudi dejanj v zvezi z izvajanjem prikritih ukrepov mora biti zakonsko normirano, če pa ni, ga pa ni mogoče urejati s podzakonskimi akti. No in kot je že dr. Šturm že prej povedal, je popolnoma irelevantno kakšen naslov ta dva akta nosita. Ustavno sodišče je nekajkrat reklo: "Akt se presoja po vsebini, kaj ureja. Naziv je irelevanten." In zdaj se postavi vprašanje kaj ko nadzorna komisija, vaša, ne more priti do teh dokumentov, če pač to drži, ker razlage v tem magnetogramu predstavnikov policije so glede tega kaj je dovoljeno nadzirati ali ne, zelo prazne. Namreč jaz si nisem znal razložiti razlage v kontekstu tega Zakona o parlamentarnem nadzoru, ki pravi po 6. členu, da Komisija nadzoruje ali so nadzorovana dejavnost in zdaj je to bistveno za policijo in nadzorovalni ukrepi s prejšnjega člena v okviru Ustave in zakona. V okviru Ustave in zakona. Vse je torej lahko v tej zvezi samo v okviru Ustave in zakona in pove, da nadzorovani ukrepi varnostne službe so pač ukrepi določeni v 149. in nadaljnjih členih Zakona o kazenskem postopku. Tudi mi ni jasno zakaj bi organi za notranje zadeve ne pokazali nadzornim komisijam aktov in bili opozorjeni tukaj mogoče greste predaleč. No saj so tudi pametna navodila, nasveti in tako naprej v demokratični in pravni državi še kako pomembni, da bi lahko ljudje razumeli delovanje represivnih organov in da ne bi tudi represivni organi trpeli recimo cele vrste objav, medijev in sumničenja spet smo v letu 1975.

Jaz bi zdaj zaključil. Tudi sem pripravljen odgovarjati na posamezna vprašanja, da je verjetno odgovornost najprej vrha policije, potem ministrice za notranje zadeve, potem Vlade, da seveda seznani vašo komisijo s temi akti, se naredi presoja ali so ti akti res neka interna navodila ali pa so to navodila z eksternimi učinki, ki posegajo lahko v človekove pravice in svoboščine. Zlasti v pravico do zasebnosti, ker kaj je pravica do osebnosti? To je pravica osebe, da varuje podatke o sebi od drugih podatkov, ki so lahko predmet objavljanja in podobnega. Podatki o sebi pa samo v okviru izrecnih zakonskih pooblastil in ne nikakršnih internih aktov.

Hvala lepa.