Torej nekaj pojasnil. Jaz sem sodeloval na Inštitutu za ustavno ureditev Pravne fakultete na povabilo dr. Šturma, ki me je opozoril na magnetogram vaše komisije in nekatere zapiske v medijih. O tem, da naj bi obstajali znotraj policije neki interni akti za katere se ne ve točno kakšna pooblastila dajejo. Zdaj mi smo se tam predvsem ukvarjali z vprašanjem sicer na neki hipotetični predpostavki ali bi lahko taki notranji akti policije v zvezi z izvajanjem prikritih ukrepov v Zakonu o kazenskem postopku presegali dovoljeno urejanje ali pa sploh možnost takega urejanja ob zakonu, mimo zakona, nad zakonom z vidika seveda možnega posega v človekovo svobodo, dostojanstvo, varnost, integriteto in predvsem zasebnost, kar vse so pravice naštete v naši Ustavi od 34. do 38. člena Ustave, ki jo imamo tukaj zdaj pred seboj. Zdaj dr. Šturm je skoraj že v celoti povzel razpravo, ki je tekla tam, svojo in tudi naših ostalih referentov. Jaz bi zdaj k temu dodal dvoje. Eno je to, kaj se lahko z internimi akti ureja, drugo je pa še bolj občutljivo vprašanje – kaj lahko policija ali pa Ministrstvo za notranje zadeve, če hočete, torej obdrži zase, uporablja, ne seznanja, jaz zdaj govorim o / nerazumljivo/ nadzornih organov kakršnih je vaša komisija in sploh demokratične javnosti. Včeraj sem šel malo pogledati kaj o izvajanju prikritih ukrepov govorijo po svetu in pravijo, da prikriti ukrepi mnoge države jih imajo, že sami po sebi, če se izvajajo strogo zakonito, delujejo na meji demokratične sprejemljivosti in zato je poseben demokratični nadzor posebnih organov in splošne javnosti. Zdaj iz tega magnetograma sem prebral, da vam nista bila predložena, zdaj se upravičujem kakšen je ta naslov, niti ne vemo, neko strokovno navodilo o uporabi prikritih preiskovalnih ukrepov in metod dela kriminalistične policije in neko navodilo o finančnem materialnem poslovanju v zvezi s posebnimi operativnimi nameni, ali nekaj podobnega.