Spoštovani predsednik, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, ostali vabljeni, gostje. Ja, res je, drži, tudi jaz se opravičujem, ker vas bom morala po uvodni predstavitvi zapustiti zaradi obravnave veta na Zakon o tujcih v Državnem svetu. So pa z menoj moji sodelavci, za katere pa verjamem, da bodo lahko dali zelo natančna pojasnila, zlasti v zelo strokovno poglobljenem smislu, ker ne nazadnje gre za izjemno zahteven zakon, ki zahteva tudi velik doprinos stroke.

Torej, danes je pred vami oziroma so pred vami spremembe Zakona o nalogah in pooblastilih policije. Gre za izjemno pomemben zakon. Gre pravzaprav za temeljni predpis, ki ureja policijska pooblastila. Torej, pooblastila institucije, ki je izjemno pomembna v naši državi. Ne nazadnje, spomnimo se, 34. člen Ustave Republike Slovenije določa, da je varnost ena izmed temeljnih človekovih pravic in pravzaprav osnovna vrednota vsake demokratične družbe in tudi pravne države, zato ne želim, da bi današnja seja potekala v kontekstu enega navideznega konflikta med varnostjo na eni strani in človekovimi pravicami na drugi strani, ker namreč tudi varnost je človekova pravica. In tehtanje je ob vsaki spremembi zakonodaje absolutno nujno in je na mestu, in tudi danes se bo opravljalo. Zagotovo pa primarni vir črpanja za takšno tehtanje mora biti tudi stroka, nikakor pa ne nezaupanje v policijo, ker to ni prava pot.

Zagotovo se strinjamo, da del razvite demokratične družbe je tudi učinkovito delo policije, torej učinkovita policija. Kar se tiče aktualnega konteksta naše države, torej naše stvarnosti, zagotovo ne moremo se postaviti na stališče, da bi policija bila pretirano represivna. Je še vedno represivni organ demokratične družbe in tudi naša policija zavestno, tudi v kontekstu teh sprememb Zakona o nalogah in pooblastilih policije zavestno vlaga v napore v to, da je tudi storitven in proaktivno usmerjen organ, kar pa ne pomeni, da lahko policija v aktualnem varnostnem kontekstu pozabi na svoje temeljne varnostne naloge, ki izhajajo iz dejstva, da policija je tudi represivni organ, ki mu je država pravzaprav podelila zakonski mandat z zagotavljanjem družbenega reda.

Policija družbenih odklonov, družbenih odklonov kriminalitete in ostalih odklonov ne more v celoti zatreti, lahko pa jih bolj ali manj učinkovito obvladuje, vključno s preventivnim delovanjem. Zato je nujno in to je eno tudi od izhodišč za predloge sprememb Zakona o nalogah in pooblastilih Policije, da ji zagotovimo funkcionalni razvoj. Na eni strani zato, ker se stališča stroke spreminja, po drugi strani pa tudi zato, ker tudi policija mora slediti tehnološkemu razvoju. Ker nenazadnje tudi kriminaliteta s pridom uporablja tehnološke dosežke in policija vsekakor mora slediti tudi tem premikom.

Ministrstvo za notranje zadeve se zelo dobro zaveda, kaj pomeni učinkovito delo policije. Torej, da je odzivna, da je profesionalna, da je visoko strokovna policija. Po drugi strani se pa tudi zavedamo, kaj pomeni spoštovanje prava in kaj pravzaprav je najmanjši možni poseg v človekove pravice in temeljne svoboščine, vključno s pravico do zasebnosti, ki tudi je pomembna, je izjemno pomembna, v upoštevanju tudi evropske Konvencije o človekovih pravicah, ki tudi natančno določa, kdaj lahko oblast intervenira v odnosu do te pravice. Torej, ko je to določeno z zakonom in kadar je to nujno in seveda to se mora ustrezno utemeljiti, za kar verjamem, da se bo tudi danes zelo tudi strokovno poglobljeno utemeljevalo iz razlogov državne varnosti, javne varnosti, zdravja, zaradi zagotavljanja svoboščin in pravic drugih, torej, med drugim so to tudi razlogi.

Skratka, zavedati se je pomembno, da ena od nalog policije, razen zagotavljanje varnosti in krepitev pravne države, je tudi spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Torej, to ni nekaj, kar je izven policijskega dela. To je srce Policije. Policija je dolžna varovati tudi te pravice. Hkrati je pa tudi omejena s temi istimi pravicami, zato je pomembno, da se tudi danes, tudi na tej seji opravi zelo natančno tehtanje med spremembami in pravzaprav, kaj to potem pomeni za naše državljane oziroma prebivalce.

Nikakor pa, kot že večkrat povedano v preteklih obdobjih tudi v javnosti, ne pristanemo na tezo, da je policija nek sistemski kršitelj človekovih pravic, ker policija je namenjena temu, da primarno varuje človekove pravice, je pa z njimi omejena.

Seveda, vsak sistem lahko doživi odklon. Nenazadnje, v policiji je več kot osem tisoč posameznikov, že statistično gledano, določena verjetnost obstaja. Pomembno je, da se to zazna, da se na to odzove in da se to sankcionira in to vsi primeru, ki so bili v javnosti to potrjujejo. In si ne želim kakršnih koli tendenc, da bi se zlorabljalo te primere za razširjanje sistemskega nezaupanja v delo policije in upam, da to temelji samo na nerazumevanju policijskega dela. Ker namreč, kot rečeno, navidezni konflikt med človekovimi pravicami oziroma med varnostjo in človekovimi pravicami na drugi strani ni na mestu iz razlogov, ki sem jih, tu mislim, da tudi dobro obrazložila v tem uvodu.

Seveda je treba vedeti, da narava policijskega dela je specifična, kar še toliko bolj prihaja v ospredje pri spremembah tako pomembnega zakona, kot je Zakon o nalogah in pooblastilih Policije. Narava dela je, da policisti vsakodnevno posegajo v človekove pravice in temeljne svoboščine, zato imajo že od nekdaj pooblastila za izvedbo določenih policijskih nalog. Seveda pa pomembno je, da ti posegi potekajo v skladu z Zakonom, torej na način, kot je to predpisano, in ob upoštevanju načela sorazmernosti. In tudi pri teh predvidenih spremembah Zakona o nalogah in pooblastilih Policije je načelo sorazmernosti upoštevano. Zelo tehtno smo proučili, torej pretehtali ali so določene spremembe nujne ali so primerne ali pa so sorazmerne, ker zelo dobro tudi poznamo ustaljeno ustavodajno presojo. Nenazadnje tudi nekatere sodbe, ki so bile v zadnjem času izdane tudi na primer sodbe Vrhovnega sodišča potrjujejo, da policija dela zakonito torej vem, da tudi podatek v IP naslovu ne uživa varstva komunikacijske zasebnosti, ko se oseba zavestno odpove svoji pričakovalni zasebnosti kar tudi potrjuje, da policija je v preteklih obdobjih tudi delala zakonito.

Seveda v kontekstu današnje razprave je potrebno tudi se vprašati kaj pravzaprav je izhodišče za odločanje o tako pomembnih spremembah. Temeljno izhodišče za presojo ali so potrebne spremembe policijske zakonodaje zagotovo v veliki meri je stroka, ki mora izhajati iz realne prognoze spreminjajočih se varnostnih razmer. Žal živimo v svetu, ki je zelo dinamično varnostno naravnan. Tudi Slovenija, ki v tem trenutku je zelo varna država je dejstvo, da je vpeta v zelo dinamično varnostno okolje zelo zahtevno okolje, kar tudi ima vpliv na Republiko Slovenijo in tudi pričakujem, da v bodočih obdobjih bo ta vpliv še večji. Mislim, da lahko zaključim, da žal živimo v svetu, ki več ne dopušča nekih, če lahko temu rečem filozofsko politoloških razprav o elementarni legitimnosti represivnega organa neke družbe, ampak je potrebno zelo strokovno dodelati vse argumente, ki bodo, potem podlaga, da se res pride na podlagi ene poglobljene strokovno argumentirane razprave tudi ob političnem tehtanju zagotovo, ker smo vendarle v političnem organu, da se pride do rešitev, ki bodo na eni strani zadostile ustavnim standardom na drugi strani pa bodo odgovarjale tudi zahtevam sodobnega časa v smislu, da policija moja ohraniti nivo učinkovitosti, ki ga je izkazala v preteklih obdobjih.

Tudi mislim, da je potrebno posebej poudariti, da ta zakon niso apetiti policije. Ministrstvo za notranje zadeve glede na to, da je policija organ v sestavi ministrstva je zelo skrbno proučilo vse argumente, predloge, rešitve, ker policija je dolžna opozoriti na potrebo po določenih rešitvah in tudi ponuditi rešitve. Seveda kot rečeno to tehtanje se bo opravilo tudi v Državnem zboru. Verjamem, da skupni cilj je, da pridemo do rešitev, ki so učinkovite in da pridemo do strokovno argumentiranih rešitev, kar se tiče policijskih pooblastil z ustreznimi nadzornimi mehanizmi, ki v vsakem primeru tudi moramo biti in menim, da tudi predlogi sprememb v zakonu kakor je formuliran te prinašajo.

Nenazadnje ni zanemarljiv podatek, ki je indikativne vrednosti je tudi ta, da število pritožb zoper delo policije upada, kar zagotovo nosi eno sporočilno vrednost, da ljudje policiji zaupajo in da je tudi v interesu do ljudi, da policija je sposobna tudi v bodoče se uspešno soočati s svojimi izzivi nenazadnje pa tudi javno mnenje potrjuje, da policija zelo visoko kotira.

Če se sedaj osredotočim na srž današnje razprave torej na bistvo tisti temeljnih novosti, ki bi jih naj prinašale spremembe Zakona o nalogah in pooblastilih policije. Verjamem, da veste, da je ta zakon na neki način del v letu 2009 v bistvu zaključek prenove, ki se je začela v letu 2009 kar se tiče policijske zakonodaje. Že takrat je zakon prinesel dodatno vrednost v smislu večje javnosti, sistematičnosti policijskih pooblastil in tudi njihove preglednosti. Tudi že obstoječi zakon vsebuje več varovalk za zagotavljanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ker policija se tudi oziroma ministrstvo se zaveda pomena spoštovanja človekovih pravic. Mislim, da glede tega ne more biti popolnoma nobenega dvoma. Dejstvo pa je, da kot pri ostali regulativi tudi policijsko delo sodi med področja, za katera v zakonu ni možno v naprej predvideti popolnoma vse situacij, s katerimi se srečujejo tisti, ki ta zakon izvajajo v praksi. Osnovnih načel zakona ne spreminjajmo, torej ostajamo zvesti tistim načelom, ki so že vsebovana v zakonu. Dejstvo pa je, da smo naslovili določene določbe, ki so se pokazale pomanjkljive ali premalo natančno urejene v prakse, vse pa s ciljem, da se zagotovi še večja osebna varnost ljudi in njihovega premoženja in seveda še večja pravna varnost. Zakon tudi prinaša nadgradnjo izvajanja obstoječih pooblastil s sodobnimi tehničnimi sredstvi, kot rečeno uvodoma, da bo policija lahko tudi sledila tehnološkemu razvoju v družbi. Menim, da je to tudi dolžnost države, da policiji zagotovi, da je lahko kos tudi tem izzivom, ker nenazadnje kot že rečeno tudi kriminalne skupine zelo dobro izkoriščajo tehnološki razvoj za izvrševanje kaznivih dejanj, ki so vedno bolj sofisticirana, vedno bolj sofisticirani vzorci. Tako, da to je nekaj kar zasluži ustrezno pozornost. Predlog novele zakona je nastajal vse od leta 2014, ko je s strani Ustavnega sodišča bila sprejeta odločitev glede hrambe DNK. Tako, da tukaj moram zavrniti tudi ta namigovanja, ki so se pojavljala v zadnjem obdobju, da je ta zakon del soočanja z migracijami kar nikakor ne drži, je pa dejstvo, da sovpada tudi s to problematiko ampak kot rečeno služi popolnoma drugim ciljem in namenom.

Torej, temeljne novosti glede sprememb in dopolnitev zakona so, verjamem, da zelo dobro poznate, da ste si tudi prebrali pa vendarle, dopolnjevanje določbe o generalni policijski klavzuli tako, da se potem po predlogu spremembe ta odločitev premakne k Vladi Republike Slovenije na predlog ministra za notranje zadeve. Do sedaj je takšno odločitev sprejemal minister. Natančno je določen način izdelave prirejene identitete, da se loči torej način izdelave prirejene identitete in pa njena dejanska uporaba, razširjen je nabor ukrepov, ki so potrebni za izsleditev iskanja osebe, ki potrebuje pomoč. Tukaj vam lahko povem, da tudi mi pridobivamo občasno pisma obupanih svojcev, ki rotijo policijo naj vendarle nekaj naredi za določene pogrešane osebe, ker namreč v praksi prihaja do primerov, ko pomoči ni možno pravočasno zagotoviti, ker policija nima ustreznih informacij in tukaj gre za tisto, čisto humanitarno vlogo policije, pri čemer je potrebno zagotovo policiji omogočiti, da razpolaga s tistimi informacijami, ki pripomorejo k pravočasni najdbi osebe. Seveda ob upoštevanju vseh tistih varovalk, ki tudi v tem predlogu so implementirane. Morda samo za primer, če bi policija v tem kontekstu lahko uporabljala te drone, o katerih je tako veliko govora, bi morda lahko pravočasno našla voznika tovornjaka, ki je po prometni nezgodi v kateri so na avtocesti umrli romunski državljani in je odšel s kraja nesreče in v gozdu naredil samomor. Morda bi to bila ena od rešitev, da bi tudi to tragedijo preprečili. Seveda cilj sprememb pa je policiji zagotoviti danes razpoložljiva tehnična sredstva za iskanje oseb, kar zagotovo je dobrodošlo, ker kot rečeno pripomore tudi k humanitarni vlogi policije. Nadalje, predlogi sprememb se nanašajo na določbe glede prikrite namenske kontrole, zlasti zaradi usklajevanja s sklepom sveta, torej schengenski informacijski sistem. Pri nastanitvi tujcev v center za tujce glede na to, da policija je v času nastanitve oseb odgovorna za njihovo varnost je zelo pomembno, da se tem osebam odvzamejo tisti predmeti, ki jih z običajnim varnostnim pregledom ni možno tipati, tako da se ureja varnostni pregled v tovrstnih pregledih, da se prepreči torej bodisi samopoškodovanje ali napad na policista s temi predmeti. Zaradi večje zaščite žrtev nasilja v družini so tudi dopolnjene določbe o prepovedi približevanja, nasilja v družini je prioriteta dela slovenske policije in je zajeta praktično v vseh strateških dokumentih. Prav tako je pomembno, da se s predlogi sprememb omogoča večji pomen podatkov, ki jih imajo nevladne in druge organizacije, ki sodelujejo pri obravnavi nasilja v družini in pri ustrezni pripravi žrtve na nadaljnje pravosodne postopke. In pa tudi podaljšanje ukrepa na 15 dni bo pripomoglo k boljšim pogojem za seznanjanje žrtve z možnostmi, ki so ji na voljo, vključno z možnostjo podati predlog za podaljšanje tega ukrepa. Zaradi zmanjšanja nasilja na športnih prireditvah so zaostreni ukrepi, ki jih smejo policisti izreči v zvezi z nasiljem na športnih prireditvah.

Naslednja sprememba oziroma novo prisilno sredstvo je električni paralizator, o tem je bilo že veliko govora. Menim, da se tu zasleduje ustavno dopusten cilj, torej, da se zagotovi na eni strani večja varnost policistov in osebe, ki je v postopku, in na drugi strani, da se da dejansko možnost izbire, da se zapolni delna pravna praznina, torej, da ima policist možnost ukrepati s sredstvom, ki je manj invazivno, manj represivno in je namenjeno, da se prepreči aktivno upiranje osebe, ko z orožjem ali drugimi nevarnimi predmeti… Glede na to, da je Slovenija ena od treh držav, ki še nimajo tega sredstva v svojem naboru, gre tu pravzaprav po drugi strani tudi nekako za odmik od represije, ker gre za odmik od strelnega orožja, torej za zmanjševanje represije.

Predvidena je tudi možnost uporabe oborožitve vozil in opreme Slovenske vojske v primerih ekstremnih oblik terorizma. Uporabljala bi jih lahko le specialna enota policije. Vemo, da je ta oprema draga, bodisi je policija niti nima in seveda ob varovalkah, ki so v zakonu, bi si jih lahko v teh ekstremnih primerih, če lahko temu tako rečem, sposodila pri vojski. Določen je pa še pogoj, da se to lahko naredi le v primerih, ko je neposredno ogroženo življenje policista ali drugih oseb in so izpolnjeni pogoji za uporabo strelnega orožja.

Prav tako so opredeljeni pogoji za zbiranje podatkov o letalskih potnikih kot eden od ukrepov za preprečevanje in odkrivanje terorizma. Tudi Evropski svet Stockholmski program prepoznav to kot učinkovit, proaktivno usmerjen pristop za boj proti terorizmu in tudi drugim hujšim oblikam kriminalitete. Mislim, da se strinjamo, da je terorizem eden najhujših posegov v človekove pravice in je treba tudi spodbujati k proaktivnemu preventivnemu delovanju varnostnih organov.

Določajo se tudi pogoji za uporabo tehničnih sredstev za optično prepoznavo registrskih tablic kot pripomoček policistu pri nadzoru cestnega prometa. Policist lahko že danes med opravljanjem službe iz vozila preveri vozilo, zato ne gre za širjenje pooblastil. Se pa s tem tehničnim sredstvom lahko poenostavi postopek, da bo policist še bolj učinkovit. Na ta način se bo zagotavljalo ne samo večjo varnost cestnega prometa in javno varnost na splošno, v bistvu se s tem pravzaprav zagotavljajo pogoji za manjši poseg v človekove pravice, kot je to v primeru preusmeritve vozil na postajališča. Nenazadnje so to prepoznale že tudi evropske policije, ki so te sisteme uvedle v redno delo njihovih policij. Evropske policije pri ogledu prometnih nesreč tudi uporabljajo brezpilotna letala, s čimer skrajšajo čas zastojev na avtocestah, kar pa tudi za nas pomeni, da tudi naša policija mora v korak s časom in v skladu z razvojem tehnologije in mora biti učinkovita.

V skladu z odločbo Ustavnega sodišča je na novo urejen tudi način hrambe podatkov iz evidence preiskav DNK, daktiloskopiranih oseb in evidence fotografiranih oseb.

Toliko na kratko o ključnih spremembah. Verjamem, da bo razprava v nadaljevanju potekala zelo intenzivno in bodo lahko tudi moji sodelavci dali zelo natančna, predvsem strokovna pojasnila, ker tu pa gre za strokovno zelo zahtevno materijo. Dejstvo je, da temeljna dolžnost policije, kot rečeno, je zagotavljanje varnosti in policija mora svoje naloge ob spreminjajočih se varnostnih razmerah izvajati kar se da učinkovito. Zagotovo je interes nas vseh, da tudi v bodoče živimo v varni državi, kar je tudi bistven cilj in namen predloga sprememb tega zakona. Seveda pa menim, da smo uspeli ob vseh teh novostih v zakon predlagati tudi vse varovalke, ki so nujne, ki so potrebne, da bi se preprečevalo, da bi policisti pri izvajanju svojih nalog pretirano posegali oziroma nesorazmerno posegali bodisi v zasebnost ali v ostale človekove pravice. Seveda, policija je predmet kritične presoje javnosti. Vsak posameznik, ki meni, da so mu kršene pravice, lahko poda pritožbo. Kot rečeno, število pritožb upada. Vzpostavljeni so nadzorni sistemi, od varuhinje človekovih pravic do informacijske pooblaščenke, sodni nadzor, tožilski nadzor, nenazadnje nadzor ministrstva, mediji, parlament, skratka, policija je množično nadzorovana institucija. Lahko povem, da se policija nadzora ne boji in tudi mi smo na stališču, da vsaka oblika nadzora je možnost dodatnega potrjevanja legitimnega dela policije, ker legitimno delo oziroma legitimnost policijskega dela je pomembno za doseganje zaupanja pri ljudeh, kar pa skupaj tudi potem je predpogoj, da je policija lahko pri svojem delu učinkovita.

Morda za konec samo še, na kakšen način je potekalo nastajanje tega zakona. Že leta 2015 smo organizirali dve javni predstavitvi osnutka sprememb in dopolnitev Zakona o nalogah in pooblastilih policije. Udeležili so se ju predstavniki Ministrstva za pravosodje, za obrambo, za javno upravo, Vrhovno državno tožilstvo, Varuh človekovih pravic, Informacijski pooblaščenec, Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani, Fakulteta za varnostne vede Univerze v Mariboru, Pravno-informacijski center nevladnih organizacij, Amnesty International, Društvo za nenasilno komunikacijo. Upoštevane so v predlogu zakona oziroma v obrazložitvah tudi rešitve primerjalno pravno gledano, torej rešitve, ki so uveljavljene v nekaterih drugih državah, predvsem v državah članicah Evropske unije. Zakon je bil objavljen tudi na spletni strani Ministrstva za notranje zadeve tri mesece. Predlog zakona smo uskladili s Službo Vlade za zakonodajo, prav tako smo upoštevali pripombe Zakonodajno-pravne službe, vse z namenom čim jasnejše opredelitve, tudi z vidika varovanja človekovih pravic oziroma zasebnosti ljudi. Nedvomno je delo policije nenehno nadzirano in tudi pod lupo javnosti ter ostalih deležnikov. Temu ne oporekam, nenazadnje tudi sama odrejam nadzor nad delom policije in tudi jaz pričakujem, da bo policija tudi v bodoče svoje delo opravljala strokovno in zakonito. Se je pa treba zavedati, da v današnjem času ni možno in smotrno nekritično preprečevati možnosti posodobitve policijskih pooblastil, ki jih ima že od nekdaj, torej z namenom, da je bolj učinkovita v boju s kriminalom. Lahko povem, da predlagane spremembe Zakona o nalogah in pooblastilih policije niso naravnane v omejevanje človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, bodo pa omogočale, da bo policija še bolj učinkovita v boju zoper tiste, ki človekove pravice in temeljne svoboščine kršijo. Hvala.