Najlepša hvala za besedo.

Tudi jaz bom začela nekako kot gospod pred menoj, s kronologijo poteka celotnih dogodkov, vse skupaj se je namreč začelo v začetku oktobra, takrat ko smo dejansko izvedeli občani in občanke, da bo takšen center zgrajen tudi v Črnomlju, preko medijev. V četrtek smo imeli občinski svet. Sama sem namreč tudi občinska svetnica. Ni bilo besede nič o tem migrantskem centru ali karkoli v zvezi z migranti oziroma begunci. V nedeljo je bil na enem izmed lokalnih televizij dejansko en posnetek o Dobovi in čisto na koncu v zadnjem stavku je bilo rečeno, da bo takšen center tudi v Ilirski Bistrici in tudi v Črnomlju. Takrat so se začeli pozivi, tudi kot občinska svetnica sem takrat vprašala gospo županjo občine Črnomelj ali te informacije držijo. Takrat je, sicer sprva ne vem točno za kdaj so bili odgovori, mislim, v enem dnevu ali dveh, je takrat županja potrdila, da to drži, in da so se dejansko že dogajali ogledi na samih zemljiščih za katere je Ministrstvo za notranje zadeve izkazalo interes in te ogledi so predvsem, kar se je pozneje izvedelo, so se dogajali brez vednosti tistega društva, kinološkega društva oziroma Kinološko društvo Bela krajina, ki imajo v najem za 99 let tisto zemljišče, brez vednosti krajevne skupnosti, tudi širše javnosti oziroma občanov in občank. Tako je dejansko nastala nekako na podlagi vsega tega, ker je med ljudmi završalo, je tudi nastala nekako pobuda za civilni iniciativo, kjer bi lahko sodelovali vsi občani in občanke in s to civilno iniciativo dejansko in ustanovitvijo, začelo se je s tremi osebami, moram priznati, daj je pa ta številka že veliko veliko veliko višja, vsak dan nas je več, dnevno nas kontaktirajo. Takrat je, podprli so nas tudi javno Športno kinološko društvo Bela krajina in Krajevna skupnost Črnomelj, moram sicer tukaj poudariti, da Krajevna skupnost Črnomelj je predvsem nasprotovala samemu zemljišču, med tem, ko Kinološko društvo Bela krajina je prav tako nasprotovala samemu zemljišču, to je zemljišče na Vražjem kamnu. To zemljišče je v neposredni bližini nogometnega igrišča, tudi v neposredni bližini, 20 metrov stran od trim steze. Sami kinologi so vložili, kot sami so navedli okrog 50 tisoč ur dela, tudi lastna sredstva in je bilo to iz vseh pogledov popolnoma neprimerno. Res, da je sicer urejeno, da je tam brunarica, da je vsa infrastruktura, ampak bi se dejansko s kakršnokoli postavitvijo migrantskega centra oziroma sprejemno registracijskega centra bi tisto lahko v enem dnevu uničilo. Tudi, da je bilo sprva, da se je predstavljala tako, saj potem vam bodo pa nove reflektorje kupili, itn., boste tudi kaj imeli od tega. Na srečo temu sami tisti niso toliko temu, kako bi rekla, verjeli, saj poznajo tudi primer iz Dobove kjer še vedno niso kot sami, trdi občina, Dobove, še vedno niso prejeli vso škodo povrnjeno, ki so jo imeli s postavitvijo tega sprejemno registracijskega centra v Dobovi. No takrat smo tudi v roku petih dneh zelo na hitro organizirali protest, to je bil nasploh prvi protest v Črnomlju oziroma v Beli krajini od osamosvojitve naprej in zbralo se nas je 800 ljudi. Vsi ti8 podpisi ročno, ki smo jih dostavili so samo iz protesta in nikjer drugje, poteka samo še spletna peticija ravno zaradi tega, da je videti, kar se nam je pozneje tudi očitalo, da to niso občani Črnomlja podpisali, da so dejansko podpisali, da so bili uvoženi iz cele Slovenije ti ljudje in to je bilo tudi na večih sestankih pozneje rečno. No tukaj na tej peticiji je razvidno, da to ne drži, mogoče kolikor sem sama preštela mogoče 20 ljudi od približno 550 ljudi, nekoliko manj. Tudi potem kar zadeva tega protesta, v petih dneh smo ga organizirali, zelo na hitro. Odziv je bil zelo velik, videli smo da ljudje so dejansko proti temu. 800 ljudi, mogoče da si lažje predstavljate, za Ljubljano 800 ljudi ni neka številka, za Črnomelj kjer je podkrepljeno s podpisi, niti ni bila cela Bela krajina ker sosednje občine niso vzele to za svoj protest, bolj je bilo za svoj Črnomelj, ker je bilo govora bolj o samem Črnomlju, je pa to zelo velika številka. Se pravi, 550 podpisov je bilo kot sem rekla, s tem da jih veliko ni želelo podpisati oziroma ni želelo, so rekli da so že podpisali spletno peticijo in potem niso želeli, da se podvaja podpis. Naše punce oziroma tiste gospe, ki so pobirale podpis ocenjujejo, da jih je bilo okoli 200 do 300 ljudi.

In na podlagi tega, na protestu so nas podprli samo civilno iniciativo, kot že prej rečeno, kinološko društvo potem krajevna skupnost, celo častni občan občine Črnomelj, nekdanji podžupan občine Črnomelj, ker so imeli tudi govore in so predstavili svoje vidike. In nato po samem protestu, seveda mi smo bili vsi udeleženci smo bili mnenja, da zdaj pa mogoče bo to zaleglo, da smo dali dovolj jasen znak. En dan za tem je prišel dopis iz občine oziroma oni sami so ga prejeli iz Ministrstva za notranje zadeve in sicer, da naj bi do 20. 10. Kinološko društvo predalo tisto zemljišče in sicer so napisali da: "V okviru pripravljalnih aktivnosti, ki bi omogočile izvedbo nujnih del v primeru nujne vzpostavitve registracijsko sprejemnega centra, da morajo predati to zemljišče." Seveda je znova završalo med ljudmi, res je da je en dan pozneje prišlo, da preklicujejo saj je potekalo to dogovarjanje na nižjem nivoju strokovnih služb, pri čemer odločitve ni so bile usklajene z vodstvom ministrstva. Tudi so se pred tem tudi za tem dopisom moram priznati, da so se kinologi dobili z županjo in so se poskušali dogovoriti in so seveda oni vztrajali da tega ne bodo predali. Še zdaj trdijo, da v kolikor kdajkoli v prihodnosti to potrdijo bodo zemljišče povrnili v prvotno stanje kakor so ga prejeli.

In nato se je nekako vse skupaj res umirilo. Sledili so razno razni sestanki, najprej sestanki s predsedniki občinskih odborov, z županjo, z vodjo svetniških skupin in temi vsemi lokalnimi skupnostmi, ki so bile kakor koli vpletene, tudi kinološkim društvom. Seveda na teh sestankih vsekakor nismo izvedeli nič novega, vsi smo pričakovali da bo tisto sredo, ko je bil prvi sestanek z gospodom Šeficem, smo vsi upali, da bomo izvedeli nekaj novega, ker je informacija moramo priznati, da so bili ti dopisi vsak dan drugačni. En dan je bil tudi že ta zmeda to zemljišče na Vražjem kamnu morate dati, naslednji dan, ni potrebno. Ena velika zmeda je nastala, mi smo tam pričakovali neke pojasnitve. Sicer je gospod Šefic res zatrdil na samem sestanku da naj to ne bi bil namestitveni center… Seveda mi smo tukaj vsekakor v dvomih, ker kolikor smo videli oziroma sama gospa ministrica, gospa Györkös Žnidar je povedala, daje azilnih miz le okoli 400. Zdaj jaz sicer nisem pogledala če je že kakšen novejši podatek ampak 21. 11. 2016, vsaj tako je navedeno na spletnih straneh policije, pa je zasedenih že 367 mest. Se pravi, da je prostih le še 30 mest. Tudi, če bi se ti migrantje zadrževali, predvidevam da so zdaj že tudi novejši podatki… Seveda, če bi se ti migranti zadrževali oziroma begunci ali ilegalni migranti, kakor koli ji že imenujemo, zadrževali le 72 ur in zaprosili v vmesnem času za azil, kam bi jih sploh država lahko dala, če nima več mest. Zdaj, mesečno jih pride 200, tudi po podatkih ministrstva, zdaj ali na policiji ne vem kje sem že to zasledila, bi naj jih približno 200 mesečno prišlo v Slovenijo, zdaj ko še ni nekega večjega navala. Od tega jih skoraj 50 % zaprosi za azil, se pravi da verjetno je teh 30 mest že zasedenih.

In tukaj je res vprašanje, tudi če bi bil ta sprejemno registracijski in bi zaprosili za azil, kam bi te ljudi dali, če ni nikjer mest, tudi vse občine zavračajo. Naj povem da je tudi občina Metlika že zavrnila, včeraj ali predvčerajšnjem sem gledala na RTV Slovenija je tudi Ilirska Bistrica in župan močno nasprotujejo temu tudi iz varnostnih… Seveda največ iz varnostnih vidikov tako moramo priznati kot vsi mi gledamo, kaj se dogaja v Nemčiji. In tudi smo se pogovarjali s tistimi župani, ki so imeli takšne centre, tudi z občanko iz Dobove. Sicer sem ta pisma že, jih bom kasneje še prebrala kaj se je v Dobovi dogajalo, to dejansko sledi nam in se to tudi občani zavedajo.

In na podlagi tega sestanka, da nadaljujem s kronologijo, po vsem tem protestu, ki je za naše razmere in za našo velikost občine bil zelo uspešen, je civilna iniciativa prosila oziroma vložila zahtevo na občinski svet oziroma na županjo občine Črnomelj, da se to obravnava, ta točka na občinski seji. Sicer na občinski seji je bil prav tako prisoten gospod Šefic. Sama razprava je sicer, ne vem, tisti ki so bili tam, moram priznati, prišla sta dva občana, ki nista nikakor vpletena, prvič sta sploh videla občinsko sejo, bili so popolnoma presenečeni kako to poteka. Dejansko se nas je tam celo štelo je koliko ljudi se nas je oglasilo od 24 in kako se tudi ni želelo slišati nasprotne strani. Dejansko vsi so enako koalicijski svetniki niso sploh slišali kaj se jim je povedalo, tudi dejstva, ki so se jim predstavila. In na koncu je bilo sprejeto s strni 15 svetnikov od skupno 23 10 sklepov. Ti sklepi so zelo, zelo obširni, saj ste jih prejeli tudi tukaj na komisijo. Ti sklepi, tudi ko sem pregledovala za drugimi občinami so si precej tudi res podobni.

Sprejeli so se sklepi tako za občino Črnomelj kakor tudi za celotno območje Bele krajine, to moram poudariti zaradi tega, ker se ves čas na občinskem svetu poudarjalo, da to ni v pristojnosti občine je pa tukaj v eni šesti točki, da Črnomelj nasprotuje iskanju lokacije za nastanitveni center na območju občine Črnomelj in cele Bele krajine. Sicer, ko prvič prebereš te sklepe se res lepo sliši "zavrne se sprejemno registracijski center na zemljiščih občine, saj nikoli ni bilo govora o zemljiščih, na občinskih zemljiščih, bilo je govora o zemljiščih na Vražjem kamnu je namreč, nisem še povedala Ministrstvo za notranje zadeve oziroma celo MORS, se opravičujem, so lastniki. Vendar če smo mnenja da kar koli, tudi namestitvene se je zavrnilo kar je sicer pohvalno sem pa tudi mnenja da tudi ta sklep se lahko v prihodnosti na naslednji seji lahko izniči, če se hoče. Tako da bi bilo pa vsekakor dobro, da se je sprejelo, da je občina nasprotuje kakršnemu koli sprejemno registracijskemu centru, da bi se upoštevalo mnenja teh tisoč 500 podpisnikov, vseh tistih 800 protestnikov vendar se tega ne želi, ker ljudje nočejo nič od tega. Ljudje nočejo niti namestitvenega niti sprejemno registracijskega. Zavedajo se, kaj vse to prinese za seboj, zavedajo se da to ne samo vojske, policije, dejansko vojno območje.

Mi lani, dejansko v lanskem letu ko je v Dobovi vse to potekalo, mi sploh nismo bili seznanjeni kaj se tam dogaja. Sama sem bila v stiku z eno občanko iz Krškega, ki je živela dva kilometra stran od tega centra je rekla, da je vsak večer šla spat z ruzakom, s ključi in z ovratnikom za psa, ker se je bala, kdo jim bo ponoči vdrl. Kajti tam občanom se je dejansko dogajalo to, da so sredi noči imeli več sto beguncev oziroma migrantov na svojem lastnem dvorišču in ona je tako spala več mesecev vsak večer. In to bi čakalo tudi nas in to se občani Črnomlja tega še predobro zavedajo. Tudi zdaj, ko vidimo kaj se vse dogaja, se bomo bali, če bomo lahko svoje otroke pa ne glede na to ali so fantki ali punčke, spustili ven normalno se igrati tako kot zdaj brez nadzora na svoje dvorišče sredi mesta ali bomo morali biti v skrbeh. Dejstvo je, da tukaj je varnostno vprašanje, ni samo degradacija prostora, ni samo uničenje infrastrukture, ki imamo že tako ali tako slabo. Tukaj je vsesplošna bojazen in zakaj bi bila tudi občina Črnomelj edina, ki bi to sprejela, medtem ko vse druge zavračajo.

No, če se mogoče dotaknem še peticije in podatke, ki se nam jo je pozneje tudi očitalo, da so ti podatki že zastareli. Ja, mi smo res te podatke vzeli iz občinskega gradiva iz julijske seje, ki je bilo sicer za leto 2015. Dejstvo je, da sem vzela te podatke ,sama sem sestavljala besedilo te peticije, da tudi zaradi metodologije podatkov da si sledijo, da vse iz enega mesta vzameš, ker nekateri podatki niso javno dostopni. Recimo koliko veliko tovarn je v občini Črnomelj. In če nekaj vzameš iz tega gradiva ne moreš pa leto 2015 ne moreš v naslednjem vzeti za leto 2016 pa čisto iz drugega gradiva, ker je lahko metodologija popolnoma drugačna.

In tudi zaradi tega, ker se je to pripravljalo vpetih dneh je bil malo skrajšan čas, mogoče bi lahko kje našla podatek koliko velikih podjetij je v Črnomlju, sama nisem pozneje našla in nisem niti raziskovala ali pa nisem vedla kako to najti. In iz tega razloga se je vzelo tiste podatke, ki so bili nekako, predvidevala sem, da so najbolj verodostojni glede na to, da so se obravnavali na občinskem svetu.

No sedaj, kar se tiče teh deset sklepov, moram priznati, da v zadnjih dneh je res prišlo oziroma od same občinske seje je prišlo ogromno, ogromno pozivov, da ljudje želijo referendum. Sama priznam, da nisem sploh vedela, da obstaja občinski referendum, ker nisem zasledila v preteklosti sploh še tega dogodka ali sem ga spregledala, ne vem. In so iz vseh strani, dobil smo zasebna sporočila na socialnih omrežjih, od civilne iniciative, na vseh drugih omrežjih, forumih, v živo ljudi, ki smo jih srečali naj nekaj le ukrenemo in naj se ne ustavimo. In takrat smo res začeli pregledovati kakšne so možnosti proučevati, moram priznati, da smo na tem delali skoraj en teden, da smo najprej statut, pravilnik občine in tudi sam zakon proučili kako to poteka in začeli zbirati sicer uradno je bil sestavljen dopis 30. 11. začeli pa smo nekje v soboto je večinoma ljudi začelo zbirati. Zbrali smo brez problema, niti se nismo nekaj posebej organizirali, da bi šli zdaj v množično iskanje podpisov. V enem dnevu smo takoj zbrali 100 podpisov. Malo smo rekli da bo še 100 potrebno za pobudo za referendum zdaj na koncu mislim da danes kolikor smo jih zbrali od ljudi na kup da jih imamo res prav pri nas, jih je pa še nekaj na terenu jih je okoli 300 in tudi zdaj v naslednjih dneh bomo pobudo za referendum vložili.

Tako da, ljudje bi radi, čas je da ljudje odločijo ali to želijo ali ne. Nekako imamo vsi občutek, da se nam to vsiljuje in da se je že na začetku dogajalo da brez kakršne naše vednosti, da se je vse skupaj začelo, da nas nihče ne obvesti da so se sploh dogajali kakšni ugledi. Nismo bili seznanjeni ne kako bo vse potekalo, res pa je, da po pozivu, da se nas mora obveščati, da zdaj prejemamo vsa obsvetila, prej pa res nismo, niti enega. Nismo sploh vedeli.

In tako dejansko zdaj bomo nekak ose pripravil na ta referendum, v kolikor nam bo to onemogočeno iz kakršnega koli razloga ali se bo to zavrnilo, bomo šli na Ustavno sodišče. V primeru, da imamo tudi tam že naslednje korake pripravljene, ne izključujemo še tudi nadaljnjih večjih protestov. Vsekakor odnehali ne bomo. Tudi ljudje nam ne bi pustili, ker veliko jih misli, da mora zdaj samo nekaj ljudi tam prepričati, dva, tri ljudi da je treba prepričati, da mogoče bi bilo dobro da to sprejmete oziroma na vsak način, se nas na vsak način že skuša prepričati, da to je pa res nujno potrebno, da bolje kot da se razpršeno sprehajajo po ozemlju Bele krajine, da so na kupu… Ja, mislim to je malenkost smešno, moram priznati, v nobenem primeru se ne bodo sprehajali prosto po zemljiščih, ker policija bo v vsakem primeru skušala opravljati svoje delo. Je pa res, samo vprašanje je kje bo ta tako imenovani "kup". In ta "kup" dejansko mi se bomo zavzeli da ta "kup" oziroma sprejemno registracijski center ne bo v Črnomlju. In naše mnenje je, da bo res prej do razpršenosti ljudi prišlo, če bo takšen center v naši občini. Kajti, kot sem že prej rekla in bom pozneje tudi prebrala so občani navajali ravno to, imeli so ta center, imeli so te migrante na svojih zemljiščih. Mi, ki smo bili v Beli krajini lani nismo imeli takšnega centra sploh videli nismo nobenega takšnega migranta. In mi smo prepričani, da do razpršenosti bi znalo priti ravno v takšnem primeru in ne ravno obratno, kot se želi v javnosti prikazati.

In zdaj mogoče še, danes sem sicer sama ravno zaradi… Nameravalo nas je priti več in tudi zagovarjati, vendar ker imamo ravno v zvezi z referendumom podpise oziroma eni so odsotni službeno so tudi podali, saj sem sicer ta pisma že prebrala tudi na občinskem svetu, da predstavijo, saj so krajša – zakaj oni mislijo, da to ni dobro za Belo krajino, kaj je njih strah in na koncu bom prebrala še pismo občanke iz Krškega, ki sem jo že večkrat omenila.

In sicer, prvi je napisal pismo Anton Butala, je mlad podjetnik, no bom sicer ga kasneje lahko še predstavila pa bom zdaj kar prebrala: "Za nas mlade podjetnike v Beli krajini je vsak dan boj za preživetje. Sam sem kot mlad podjetnik začel v času recesije in od takrat vložil v svoje podjetje vse svoje življenjske prihranke in prihodke. Podjetje smo v preteklem letu usmerili tudi v turizem, v celotnem načrtu imamo izrisan hostel in kampersko postajo, ki je namenjena zlasti prehodnim turistom skozi naš kraj. Če boste dovolili, da bo postavljen center za migrante pomeni to za turizem velik minus, za celotno Belo krajino. Verjamem da tisti, ki se bodo želeli ogledati čare Bele krajine se bodo nato Bele krajini v velikem loku izognili. V kolikor se zgodi, da boste odobrili in pustili ne vidim več smisla vlaganja svojega truda v svoje delo in v razvoj turizma v Črnomlju. V imenu vseh mladih podjetnikov, ki tesno sodelujemo skupaj in se borimo za napredek, vas prosimo, da tega ne dovolite in bomo se borili do konca. Poglejte, zadevo tudi z večjega zornega kota. Kot oče treh otrok sem sam v skrbeh tudi za svojo družino, saj se zavedam, da ne morem biti vedno zraven, da bi jih varoval. Ta gospod je tudi v civilni iniciativi večkrat pripomogel, ga je zelo strah, je res mladi podjetnik, odkupili so eno veliko poslopje, vložili res ogromno in kredit vzeli v to poslopje in dejansko je ogrožena celotna prihodnost njegove družine in tudi njega seveda samega in njegovih otrok.

Potem je tukaj napisal, sicer to so bili napisana pisma tudi za člane občinskega sveta, moram priznati, je napisal tudi Toni Vrščaj, nekdanji direktor enega črnomaljskega podjetja in takrat je občinske svetnike tako pozval, dejansko velja enako za tukaj. V zvezi, danes je v bolnišnici in tako žal ni mogel biti prisoten. V zvezi s pomembno odločitvijo pred katero se vsi nahajate, mi dovolite izraziti svoje mnenje. Bela krajina je žal za Slovenijo gospodarsko zelo malo pomembna. Ni prometne povezave ni industrije. Če jo obremenimo še z begunci, se sicer za Slovenijo ne bo kaj dosti spremenilo, za Belo krajino pa. Seveda bolj na slabo, posebej pa za nas, ki tukaj živimo. Žal so ti ljudje zelo različni od nas, tako po mentaliteti kakor tudi po verski plati. Nimamo tujih vlagateljev, pa jih iz tega razloga tudi v bodoče ne bo. Edini, ki je še tukaj prisoten, pa se lahko kaj zgodi, da se bo še ta umaknil iz Bele krajine. Gospod se je tukaj navezal, samo komentar, navezal na podjetje Akrapovič, ki je še edino, vsaj tako on meni oziroma edino večje uspešno podjetje v Črnomlju. Večina izobraženih mladih strokovnjakov je zaradi pomanjkanja služb odšlo v tujino, v bodoče pa bo še ta problem še dodatno eskaliral. Ga ne govorim o redu, o čistoči na katero so navajeni. Vse to je jasno razvidno na medijih. Predlagam temeljit premislek, kajti neprava odločitev se bo vlekla tudi desetletja v naprej za vedno.

To je bilo sicer, še enkrat, kot sem že rekla, za občinske svetnike in je želel, ker ni mogel novega napisati, želel da kar to preberem, ker ni imel trenutno dostopa do računalnika. Bi pa želela še prebrati od gospe Nataše Gjuričič, občanke Krškega, ki je živela dva kilometra stran. Ona nas je pozvala tudi vse, in občinske svetnike tako:

"Dragi Belokranjci. Strinjam se, da je potrebno pomagati tem ljudem, tudi mi se lahko kar hitro znajdemo v podobnem položaju, vendar vam bi rada kot domačinka Brežic prikazala tudi drugo plat te zgodbe, saj sem imela možnost spoznati migrantsko krizo tudi z druge strani. Ni moj namen opozarjati na humanitarnost, vsi smo ljudje in tudi oni si zaslužijo dostojno življenje, brez tega, da se jih zapira za ograjo. Rada bi vam predstavila kaj vse to prinese za seboj s prve roke, ki sem jo tudi sama doživela. V živo sem videla množico nezadovoljnih migrantov za ograjo, bilo je grozno, saj so bili kot živali, bili so nezadovoljni z nastanitvijo, vendar kdo jim lahko to zameri. Ogrožali so lastno varnost in varnost kraja kjer so se nahajali, saj so zažigali nastanitvene šotore, odeje, itn., tako da je imela gasilska enota polne roke dela, gasili to so torej šotore, merili množico in lovili tiste, ki so bežali čez ograjo. Torej jih ni mogoče zadržati za ograjo ali na enem mestu niti za kratek čas. Vendar to še ni vse. So stvari, ki gredo z roko v roki. Tako je bila tam polega gasilske enote tudi vojska in policija. Vojaški helikopterji so 24 ur nadzirali dogajanje in nam leteli nad glavo, kar je za nas domačine predstavljalo velik stres in strah, saj smo se počutili kot na vojnem območju. Torej bosta poleg migrantskega centra dobili tudi helikopterje, prišla bo vojska, ki bo to nadzirala in policija. Življenje se nam je za tisti čas spremenilo v trenutku in tudi vam se bo. Ste pripravljeni na to? Mi nismo bili. Zakaj mislite, da se je župan Brežiške občine odločil, da tega več ne dovoli? Verjetno ne zaradi tega, ker je vse tako potekalo rožnato in nedolžno kot je vam sedaj predstavljeno. Tukaj ni govora samo o migrantih, sprejeli boste tudi vojake, dodatno policijsko pomoč, helikopterje, humanitarce, ki se bodo zgražali nad vašo ograjo in še marsikaj. Mislim, da Bela krajina ni primerna za nastanitev migrantov, saj jim ne morete omogočiti vključevanje v lokalno okolje, služb nimate za domačine, kaj šele za toliko tujcev. Stopit skupaj in zavrnite to idejo, naj jim država najde primernejši prostor, kjer bo mogoča lažja interakcija z lokalnim okoljem, saj si tudi ti ljudje zaslužijo več kot da so v osamitvi zaprti za ograjo. Tudi jaz sem Belokranjka, tukaj imam prijatelje in družino, tako da mi ni vseeno kaj se dogaja. Nisem je zapustila po lastni želji, saj kot visoko izobražena tukaj dolga leta nisem dobila zaposlitve. Sklepam, da je potemtakem nimate niti za migrante. Ampak, kot moram tukaj sicer, gospa Nataša Gjurič(?) poudarja, da je tudi, kaj prinese za nami, za takšnim centrom, predvsem omenja namestitve, tudi sprejemno registracijske kaj se je tam dogajalo, ljudje v Beli krajini ne želijo nič, res da je gospa županja občine Črnomelj zavrnila, tudi preko medije, da to občina zavrača, vendar še enkrat poudarjam, ljudje ne želijo ne namestitvenega ne sprejemno-registracijskega centra in to res posebej poudarjam. In kot rečeno, mi tukaj ne bomo obupali in ne bomo popustili. Tudi če bi zdaj civilna iniciativa zdaj v tem trenutku, ta naša v tej sestavi mogoče zaključila svoje delo in rekla, no, ne bomo več, dovolj nam je, bi se naslednja civilna iniciativa v naslednjih dneh že nova ustanovila, kajti ljudje tega ne dovolijo.

Kot rečeno, mi teh 300 podpisov, smo brez kakršnegakoli truda zbrali, nismo, na samem terenu, no danes mi je rekel, na samem terenu je bil samo en človek od vseh, katerega smo kontaktirali, da je rekel, vseeno mi je. Drugim pa ni, in ljudje so takšnega mnenja in ne bodo popustili v nobenem primeru, zato pozivam tako Ministrstvo za notranje zadeve, ministrico in gospa Šefica, da tega v Črnomlju ne dovolijo. Enako pa bo, predvidevam, mislim, pa povem pa tudi, da bo enako v Metliki, ker ko se je začelo govoriti o Metliki, je civilna iniciativa množično začela prejemati pisma iz Metlike. Tako, da to je v bistvu naš namen in kot rečeno, borili se bomo do konca in ne bomo popustili. Mi bi radi živeli še naprej in pustili našim otrokom, da živijo neko dostojno normalo umirjeno življenje, to si vsi želimo za svoje potomce in zanamce in tako, da se res ne bomo predali, zlahka.

Tako, da hvala za besedo.