Hvala za besedo. Najprej so bili omenjeni amandmaji, najprej solidariziram s tistimi amandmaji, ki predlagajo povečanje sredstev za zaščito in reševanje, lahko kar takoj povem že, da bomo v Združeni levici te amandmaje podprli. O.K. Če grem na svojo razpravo. Temu proračunu v Združeni levici nasprotujemo na sploh, proračunu za obrambo nasprotujemo pa še posebej. Proračun v svoji celoti ni solidaren, po eni strani nadaljuje varčevanje pri socialno najšibkejših, pri najbolj izpostavljenih segmentih delavskega razreda pri nadomestilih za brezposelnost, itn. Hkrati pa je ravno v srhu tega proračuna koalicija spremembo dohodninske lestvice šla podarjati 60 milijonov evrov slabim 10 % najbolj plačanim ljudem v državi in to pač ni neka politika, ki bi jo v Združeni levici lahko podprli. V proračunu Ministrstvo za obrambo pa se bodo sredstva za vojaške operacije Nata povečala za eno četrtino, med tem, ko se bodo sredstva za gasilce in reševalce zmanjšala za 15 %. V tej zgrešeni projekciji in zgrešeni usmeritvi pravzaprav ta proračuna z obrambo odraža temeljne greške proračuna v celoti. Ko govorimo o zmanjšanju ali pa povečanju sredstev, se navezujem na oceno realizacije v letu 2016, ker to je pač edin relevanten kazalec realnih potreb, da en bo slučajno kdo očital, da manipoliram s podatki kakšne so bile postavke v prejšnjem ali pa sedaj v tem proračunu. Skratka, če pogledamo na ta proračun kot celoti, je Vlada spet dala prednost tistim ki imajo že tako preveč pred tistimi, ki potrebujejo pomoč in podporo v naši družbi. V primeru obrambe to pomeni, dajati prednost Natovim lobijem pred realnimi potrebami naših ljudi. Takoj na začetku naj tukaj povem, da ta proračun niti slučajno ne izboljšuje socialnega položaja slovenskih vojakov, kar je tista najbolj pereča stvar, ki bi jo morali nasloviti. Vojaški poklic še vedno ostaja eden od najbolj prekarnih poklicev v javnem sektorju, od tega, da so plače slabe in se ne bodo popravljale do tega, da kdor ni 100 % pri svojem zdravju in kondiciji, se lahko obriše za službo in nenazadnje to, da so pripadniki Slovenske vojske po svojem 45. letu prepuščeni sami sebi in je pač že v naprej jasno, da se ne morejo v svojem poklicu upokojiti, in da zanje v resnici ni nič silno dobro poskrbljeno. Seveda je izplen vseh teh problemov ta, da se število pripadnikov stalne sestave praktično vsak mesec znižuje, podobno pa se dogaja tudi s prostovoljno rezervo, ki je na najnižji točki.

V Združeni levici ves čas trdimo, da sta bila priključitev Natu in profesionalizacija Slovenske vojske napaka. Praksa to potrjuje. Vse težave s katerimi se sedaj soočajo pripadniki Slovenske vojske so pač direktna posledica tega in ta proračun še nadaljuje to napačno usmerjenost. S končnim učinkom, da Slovenska vojska zaradi majhnosti, neustrezne opremljenosti ni sposobna za obrambo lastne države, tudi po priznanju njene lastne doktrine vojaške strateške rezerve, ob tem pa stalna sestava dobiva negativne ocene za sposobnost bojnega delovanja. Spomnimo se samo na izjave predsednika Republike. Kar želim s tem povedati je, da v Združeni levici nasprotujemo kakršnemukoli povečanju sredstev za vojaško obrambo, dokler se ta sistem nebo preusmeril v to kar je njegova ustavna naloga, to da zagotavlja obrambo državnega ozemlja namesto, da se podreja nekakšnim zavezan do Nata, ki je v resnici samo izčrpavajo naš proračun, puščajo Slovensko vojsko v izjemno slabi kondiciji, za povrh vsega pa še lastne države ne moremo braniti.

Če preidem na konkretno oceno obeh proračunov za obrambo, se pravi, za leti 2017 in za 2018. Ta proračun, ki smo ga dobili na mizo, predvideva, da bo Slovenija ostaja velika izvajalka Natovih operacij v tujini in te operacije seveda ljudje pri nas plačujejo, plačujemo iz proračuna. Nato outsourcinga ne bojne naloge ne članice kot je Slovenija, ki mora potem zanje tudi plačati in če beremo dokumente pozorno, je v njih zapisan tudi cilj, da bi bilo kar 10 % pripadnikov Slovenske vojske na vojaških operacijah v tujini in v pripravljenosti v okviru Nata. To pomeni skoraj dvakrat več kakor je ta številka sedaj, konkretno okrog 600-700 pripadnikov. Seveda to ni nekaj kar bi lahko podprli. Prav nasprotno, v Združeni levici temu odločno nasprotujemo. Še zdaleč se bo v proračunu najbolj povečala postavka operativno delovanje Slovenske vojske, sicer za eno četrtino, to sem že prej omenil, 25 %, že za leto 2017. Potem v letu 2018 pa sledi zvišanje še za 23 %. Ampak v to postavko niso vključene nobene osnovne plače vojakov, osebna oprema, kot so uniforme, čevlji in podobno, noben vojak zaradi tega ne bo bolje oblečen ali bolje plačan. So pa vanje vključene operacije v tujini, in sicer tudi načrtovano bivakiranje v Latviji. Po novem bomo imeli že tri formacije, ki se ukvarjajo z zastraševanjem sosednjih držav, zlasti je tu na udaru Ruska federacija, in seveda vse to stane veliko. Če se tu sklicujem na novinarja Mekino, ki je izračunal, da za delovanje v Natu vsako leto plačamo nekaj čez 46 milijonov evrov, od tega - pazite zdaj to! - samo za plače Kacinove misije in uslužbencev v organih Nata nekaj čez 8 milijonov evrov. Se pravi, en uslužbenec, naš uslužbenec v Natu stane naš proračun 100 tisoč evrov letno, se pravi, dvakrat toliko, kolikor nas stane, recimo, predsednik vlade, da bomo vedeli, kje tu izginja denar. Medtem Natu posredujemo delovno silo, ki jo tudi sami plačujemo, zmanjkuje nam pa denarja za zaščito in reševanje. Na tej postavki se sredstva zmanjšujejo za že omenjenih 15 %, da bomo vedeli, o čem govorimo, tu se, recimo, sofinancira oprema prostovoljnih gasilcev, tam nam ljudje delajo zastonj, zaščito in reševanje držijo pokonci, tu pa jim potem odrekamo sredstva, pa jih mečemo za neke tuje interese v okviru zveze Nato. Če je bila v letu 2015 realizacija teh sredstev nekaj čez 22 milijonov evrov, se z letošnjim letom oziroma za naslednje leto zmanjšuje na nekaj čez 18 milijonov evrov, in še naprej, za leto 2017 je zagotovljenih samo nekaj čez 15 milijonov evrov oziroma skoraj 16 milijonov evrov. In potem naprej, v letu 2018 zelo podobna tendenca, nekaj čez 2 milijona evrov manjša številka, kot bo realizacija v letošnjem letu. Skratka, več denarja v obrambnem proračunu dajemo za Natove operacije v Latviji, manj pa za zaščito in reševanje v Sloveniji. Seveda se tu poraja vprašanje, na katerih področjih dejavnosti zaščite in reševanja bo manj sredstev, kot je realiziranih letos oziroma bo realiziranih letos ali pa v letih 2014 in 2015. Katera instanca je tista, ki bo potegnila kratko, ali so to gasilci ali je to kdo drug.

Nadalje me zanima, kontra pendant temu rezu, predvidena ocena potencialnih stroškov namestitve Slovenske vojske v Latviji, koliko vojakov boste tja napotili. Ministrstvo za obrambo smo to že dvakrat vprašali s poslanskim vprašanjem, pa nismo dobili nobenega konkretnega odgovora. Je bilo pa povedano s strani ministrstva, da bo več znanega po srečanju ministrov Nata 26. oziroma 27. tega meseca, se pravi, čez 14 dni. Vsaka resna vlada bi morala imeti zdaj na mizi vsaj neke osnovne parametre in preračune, s katerimi bi šla na to srečanje; ne mi reči, da jih nimate. To je to, zaenkrat se bom ustavil na tej točki. Hvala.