Hvala. Irena Momić, Ministrstvo za finance. Če želite lahko podam krajši uvod k celotnemu proračunu.

Priprava predloga sprememb proračuna za leto 2017 in predloga proračuna za leto 2018 temelji na veljavni ureditvi oziroma na podlagi spremenjenega 148. člena Ustave in Zakona o fiskalnem pravilu, ki vsebuje temeljna načela upravljanja javnih financ na ravni sektorja države, ter fiskalno pravilo ki predvideva postopno uravnoteženje prihodkov in izdatkov proračunov države brez zadolževanja.

Sladno z Zakonom o fiskalnem pravilu je državni zbor v aprilu letos sprejel odlok v okviru za pripravo proračuna sektorja država za obdobje 2017–2019, ki za posamezno proračunsko leto določa ciljni saldo in najvišji možni obseg izdatkov sektorja država po metodologiji ESA ter ciljne salde in najvišji možni obseg izdatkov posamezne blagajne javnega financiranja po denarnem toku.

V državnem proračunu je za leto 2017 načrtovanih za 9 tisoč 527 milijonov/?/ evrov odhodkov. V primerjavi z oceno realizacije proračuna za leto 2016 je to za 3,8 % več celotnih odhodkov.

Prihodki državnega proračuna so za leto 2017 načrtovani v višini 8 tisoč 846 milijonov/?/ evrov, prejeta sredstva v iz proračuna EU so načrtovana v višini 929 milijonov, prihodki se tako od cene realizacije za leto 2016 povečujejo za 5 %. Proračunski primanjkljaj pa je predviden v višini 1,6 % BDP.

Za leto 2018 je načrtovanih za 9 tisoč 573 milijonov/?/ evrov odhodkov. V primerjavi s predlogom proračuna za leto 2017 je to za 0,5 % več celotnih odhodkov.

Za leto 2018 o prihodki načrtovani v višini 9 tisoč 267 milijonov/?/ evrov. Od tega prejeta sredstva iz proračuna EU so načrtovana v višini tisoč 175 milijonov/?/ evrov. 250 milijonov prihodkov je še iz zaključka finančne perspektive 2007–2013.

Prihodki se tako od predloga proračuna za leto 2017 povečujejo za 4,8 %. Proračunski primanjkljaj za leto 2018 pa je predviden v višini 0,7 % BDP.

Predlog sprememb proračuna za leto 2017 in predlog proračuna za leto 2018 sledita ključnim usmeritvam in ciljem ekonomske politike, kot jih določata program stabilnosti in nacionalni reformni programi iz aprila 2016. Ključna cilja pri tem sta spodbujanje gospodarske rasti ter konsolidacija javnih financ s postopnim zniževanjem deleža dolga sektorja država. Vlada bo v letih 2017 in 2018 nadaljevala postopno javnofinančno konsolidacijo in si še naprej prizadevala za uspešno upravljanje z dolgom državnega proračuna. Slovenija bo tako za izplačilo obresti iz državnega proračuna v letu 2017 namenila 973 milijonov evrov, v letu 2018 pa 970 milijonov evrov. V primerjavi z oceno realizacije za leto 2016 se obresti leta 2018 znižujejo za 8,2 %, v letu 208 pa še za 0,3 %. Znižanje obresti in višji prihodki bodo omogočili, da se privarčevana sredstva namenijo za druge ključne prioritete oziroma tista področja, ki so bila zaradi javnofinančne krize v minulih letih prikrajšana. Iz predlogov proračunov so vidna ključna prioritetna področja, ki so vlaganja v infrastrukturo za večjo kakovost življenja in dela, vlaganja v znanost in zaposlovanje, krepitev kakovosti storitev za zdravje in povečanje varnosti v najširšem pomenu. Toliko z moje strani. Hvala.