Lep pozdrav, spoštovani predsednik, spoštovana članica in člani odbora, spoštovani vsi ostali prisotni gostje in sodelavci!

Predlog sprememb proračuna Republike Slovenije za leto 2017 dodeljuje Ministrstvu za obrambo pravice porabe v finančnem načrtu v znesku 366 milijonov 126 tisoč 069 evrov. Predlog proračuna za leto 2018 pa pravice porabe v finančnem načrtu v znesku 387 milijonov 0,2 tisoč 721 evrov. Predlog sprememb finančnega načrta za leto 2017 je tako za 22,172 tisoč 884 /?/ evrov višji od sprejetega finančnega načrta 2017, ki je znašal 343 milijonov 954,185 evrov. Predlog finančnega načrta za leto 2018 pa je za 43 milijonov 049.536 evrov višji od sprejetega finančnega načrta za leto 2017 oziroma za 20 milijonov 876,652 evrov višji od predloga sprememb finančnega načrta za leto 2017. Tako od leta 2015 dalje nadaljujemo trend rasti finančnih načrtov, namenjenih obrambnemu resorju. Če primerjamo predloge finančnih načrtov s sprejetim finančnim načrtom za leto 2016, ki je znašal 387.897 tisoč 736 evrov, lahko ugotovimo, da je predlog finančnega načrta za leto 2017 višji za 18,2 milijona evrov, predlog finančnega načrta za leto 2018 pa je višji za 39,1 milijona evrov. Pregled po notranji strukturi ministrstva pokaže, da je največji delež dodatnih sredstev v primerjavi s sprejetim finančnim načrtom iz leta 2017 namenjen Slovenski vojski, in sicer 82 % oziroma 87 %, kar predstavlja 18 oziroma 37,6 milijona evrov. Delovanju sistema zaščite in reševanja je namenjenih 6 oziroma 3 % dodatnih sredstev, kar predstavlja 1,4 oziroma 1,2 milijona evrov. Dodatna sredstva bomo namenili tudi iz namenskih prihodkov. Poudarek je dan tudi razvoju kibernetske varnosti in delovanju obveščevalno-varnostne službe z 11 % v 2017 oziroma 9 % dodatnih sredstev v 2018 oziroma 2,4 v 2017 in 3,9 milijona evrov v 2018. V celotni strukturi finančnega načrta predstavljajo stroški dela skupaj 244 oziroma 246 milijonov evrov, kar predstavlja povečanje za 5 oziroma 8 milijonov evrov glede na sprejeti finančni načrt za 2017. Pri tem je treba upoštevati, da gre povečanje stroškov dela na račun sprostitve varčevalnih ukrepov, se pravi, glede napredovanj v plačne razrede, ukrepi glede izplačila regresa, dekompresija plačne lestvice, ki so posledica pogajanj s sindikati. Kljub temu so se deleži stroškov dela v celotni strukturi predloga sprememb finančnega načrta za leto 2017 in finančnega načrta za leto 2018 zmanjšali, in sicer za 2,7 oziroma 5,6 odstotnih točk glede na sprejeti finančni načrt za leto 2017. Stroški dela v sprejetem finančnem načrtu 2017 predstavljajo 69,4 % sredstev, v predlogu sprememb finančnega načrta za 2017 predstavljajo 66,7 % oziroma 63,8 % celotnega finančnega načrta Ministrstva za obrambo v letu 2018. V Slovenski vojski se je masa za plače povečala za 5 milijonov evrov, in sicer z 201 milijona na 206 milijonov v 2017, v 2018 pa še za dodatne 3 milijone evrov. Višina finančnih posledic predlagane spremembe uredbe o uvrstitvi formacijskih dolžnosti Slovenske vojske v plačne razrede je ocenjena na dobrih 7 milijonov evrov na letni ravni. Predvsem na račun povečanja vzdrževanja iztrošenih materialnih sredstev in opreme v letih 2017 in 2018 bodo naraščali tekoči odhodki. V primerjavi s sprejetim finančnim načrtom za 2017 se bodo tekoči odhodki v predlogu sprememb finančnega načrta 2017 povečali za 13 milijonov evrov, v finančen načrtu za leto 2018 pa še dodatno za 10 milijonov evrov in bodo v strukturi finančnega načrta 2018 predstavljali 24,9 % vseh sredstev. pri tem moram izpostaviti, da bomo ohranjevali varčevalne ukrepe, ki smo jih že uvedli v času finančne in gospodarske krize in jih želimo nadaljevati tudi v prihodnjih letih kot sistemske ukrepe v obrambnem sistemu s ciljem zagotoviti čim več sredstev namenjenih investicijam in modernizaciji enot Slovenske vojske. Kljub temu, da večino sredstev namenjamo zgolj za redno delovanje obrambnega sistema, pa smo v predlogu finančnega načrta Ministrstva za obrambo za leti 2017 in 2018 poskušali usmeriti v vsaj minimalni razvoj, kar se kaže na sicer minimalnem povečanju investicijskih sredstev, ki se v predlogu sprememb finančnega načrta v 2017 povečuje na 21,9 milijonov evrov, iz 5,6 % na 6 % vseh sredstev oziroma na 31,6 milijonov evrov, to je 8,2 % vseh sredstev, kar glede na sprejeti finančni načrt 2017 predstavlja povečanje za 2,4 milijone evrov v predlogu finančnega načrta 2017 ter za dodatnih 10 milijonov evrov v letu 2018. Skupaj bomo torej za investicijska vlaganja iz integralnega dela proračuna v 2017 namenili okoli 22 milijonov evrov, v 2018 pa okoli 32 milijonov evrov. prav tako bomo prihodke od prodaje premoženja namenjali zlasti investicijam v Slovensko vojsko. Pri tem pa moramo jasno opozoriti, da so ta sredstva za investicije še daleč od investicijskih sredstev dejansko potrebnih za izgradnjo novih zmogljivosti Slovenske vojske in Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje. Za primerjavo lahko izpostavim, da smo v letu 2010 namenili 113 milijonov evrov za obrambne investicije. Izredno nizek obseg finančnih sredstev za investicije v Republiko Slovenijo v okviru Nata postavlja na rep članici glede na delež obrambnih izdatkov, ki jih namenjamo za razvoj novih zmogljivosti, torej za nabave in gradnje. Namenska sredstva Ministrstva za obrambo so predvidena v višini 10,6 milijonov evrov v letu 2017 in praktično v enaki višini tudi za leto 2018. Moramo pa izpostaviti, da je polovica oziroma tri četrtine namenskih sredstev predstavljajo sredstva požarnega sklada. Ostala namenska sredstva, ki jih uspemo pridobiti z odprodajo neperspektivnega premoženja, tako premičnega kot nepremičnega, pa smotrno reinvestiramo v nabave najnujnejše opreme predvsem za potrebe razvoja Slovenske vojske. Podobno kot finančnimi načrti ministrstva so se skozi leta zniževali tudi obrambni izdatki Republike Slovenije, saj predstavlja obrambni proračun slabih 90 % obrambnih izdatkov. Lahko povem, da smo tudi pri obrambnih izdatkih zaustavili trend padanja in ga obrnili v pozitivno smer v rast obrambnih izdatkov. Z enakimi nominalnimi zneski finančnih načrtov ministrstva bi po pomladanski napovedi višine BDP dosegli obrambne izdatke 0,95 % v 2017 oziroma 0,97 BDP v 2018. Po najnovejših, torej jesenskih napovedih Umarja pa znašajo obrambni izdatki za sprejeti finančni načrt 2017 v višini 0,88 % BDP. Predlog sprememb za 2017 določa višino obrambnih izdatkov za leto 2017 v višini dobrih 383 milijonov evrov, kar znaša 0,93 % BDP. Finančni načrt za leto 2018 pa določba obrambne izdatke v višini 404 milijone evrov, kar predstavlja 0,94 % BDP. Na tem mestu želim poudariti, da se odstotek obrambnih izdatkov spreminja glede na gospodarsko rast, kar vpliva na oceno BDP. Kakorkoli, bolje je, da je za obrambne izdatke namenjenih več sredstev, torej dejansko več denarja, kot pa, da je slabša gospodarska rast in višji odstotek BDP namenjenega obrambnim izdatkom.

Če se dodatno dotaknem ključnih nalog Slovenske vojske v letu 2017 in 2018, so: cilje zmogljivosti Republike Slovenije 2017, ki bodo predvideno potrjeni v marcu, vključiti v razvojne načrte Ministrstva za obrambo in Slovenske vojske in izvesti vse potrebne postopke za pripravo vseh potrebnih dokumentov za začetek novega investicijskega cikla. Pridružiti Natovi strukturi sil drugo bataljonsko bojno skupino, zagotavljati deklarirane prispevke v odzivne sile Nato in Evropske unije, zagotavljati sodelovanje Slovenske vojske v mednarodnih operacijah in misijah skladno z načrtovanimi zavezami in sprejetimi odločitvami Vlade Republike Slovenije in Ministrstva za obrambo, zagotavljati pomoč v sitemu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter zagotavljati pomoč policiji pri širšem varovanju državne meje. Obseg stalne sestave Slovenske vojske je v letih 2017 in 2018 skladno s kadrovskim načrtom Vlade določen na ravni 7.254 pripadnikov. Torej na ravni iz letošnjega leta. V letih 2017 in 2018 bomo s predlaganimi finančnimi sredstvi lahko zagotovili obseg pogodbene rezervne sestave v obsegu do 1.100 pripadnikov in lahko zagotovili izvedbo prostovoljnega služenja vojaškega roka. Naročila sem pripravo posebnega projekta posebnih sprememb izvedbe služenja prostovoljnega vojaškega roka, da bi zainteresirali čim večje število kandidatov, saj menim, da je to baza iz katere lahko črpamo nove pripadnice in pripadnike Slovenske vojske. Prav tako pričakujem tudi predlog sprememb na področju popolnjevanja pogodbene rezervne zastave za pridobitev zadostnega števila rezervistov. Ključni investicijski projekti v Slovenski vojski v letu 2017 in 2018 bodo nabava uniform in zaščitne opreme za Slovensko vojsko. Nadaljevali bomo s tem, da vsako leto kupimo najmanj 1000 kompletov. Potem terenska osebna vozila, strelivo, inženirska oprema, računalniška oprema, nov sistem poveljevanja in kontrole Slovenske vojske za premestljive sile, opreme za NATO, sistem za poveljevanje v zračnem prostoru in gradnja le tega, brez-pilotno letalo en komplet, opreme za usmerjanje zračne podpore tako imenovani JTAG, nadzor in spremljanje stanja in ureditev programskih vsebin na poligonu Poček skladno z državnim prostorskim načrtom in seveda tudi nadaljevanje obnove strukture na poligonu Poček. Kot sem že povedala, tudi prihodki iz namenskih sredstev bodo namenjeni zlasti vlaganju v opremo in modernizacijo Slovenske vojske ter investicijskih vlaganj v obnovo objektov. Ključne naloge na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, bodo pred vsem: priprava predloga in izvedba postopka sprejema zakona s področja gasilstva, upam, da ga bomo uskladili s stanovskimi organizacijami, nadaljevanje izvajanja nalog državnega koordinacijskega organa za izdelavo ocen tveganj in zmožnosti za obvladovanje tveganj ter dopolnitev cen z vsebinami vezanimi na podnebne spremembe s poudarkom na izvajanju Sendajskega okvira, to je sodelovanje z lokalnimi skupnostmi, posodobitev koncepta vodenja odziva v večjih nesrečah in zagotavljanje odzivnosti in delovanja prostovoljnih, poklicnih in dolžnostnih reševalnih enot ter komisij za ocenjevanje škode in izvedba usposabljanj. V mednarodnem področju nadaljevanje sodelovanja na bilateralnem in regionalnem področju delovanje v okviru mehanizma unije na področju civilne zaščite. Nadaljevanje postopkov certificiranja enot civilne zaščite za vpis v bazo mehanizma EU na področju civilne zaščite ter koordinacija postavitve opreme enotnega digitalnega omrežja državnih organov Republike Slovenije – govorim o omrežju DRM in nadgradnja sistema javnega alarmiranja. Ključni investicijski projekti na področju zaščite in reševanja v letu 2017 in 2018 bodo predvsem nadgradnja digitalnega radijskega omrežja ZIR, sanacija bazena za usposabljanje reševalcev iz vode in na vodi na izobraževalnem centru na Igu. Nakup rezalca za uničevanje neeksplodiranih ubojnih sredstev. Nadgradnja intervencijskega vozila za reševanje iz ruševin. Nadaljevali bomo tudi z odkupom siren javnega alarmiranja. V upravnem delu ministrstva v letu 2017 in 2018 bomo še naprej posvečali posebno pozornost pridobivanju namenskih sredstev, zlasti s prodajo neperspektivnega premičnega in nepremičnega premoženja z namenom pridobitve dodatnih finančnih sredstev potrebnih za izgradnjo ključnih zmogljivosti in projektov. Tako bomo sledili tudi sklepom tega odbora. Tako načrtujemo izvedbo sledečih projektov: v letu 2017 bodo pripravljena izhodišča, investicijski dokumenti, projekcije zagotovitve finančnih sredstev iz rednega proračuna in iz namenskih virov in začeti postopki nabave oborožitve in vojaške opreme za postopno izgradnjo zmogljivosti srednje bataljonske bojne skupine od leta 2018 naprej. Uresničevanje dveh NATO ciljev zmogljivosti, izgradnja zmogljivosti kibernetske obrambe in izgradnja zmogljivosti statičnih nepremičnih računalniških omrežij in storitev, kar obsega izdelavo in realizacijo normativnih ukrepov, oblikovanje vseh varnostnih politik, doktrin, procedur, organizacijskih ukrepov – na primer vzpostavitev odzivnih zmogljivosti na računalniške varnostne dogodke in tehnoloških ukrepov kot so varnostna ureditev komunikacijskih in informacijskih sistemov ministrstva z nadgradnjo in implementacijo nove računalniške, strojne in programske opreme. Prenova kotlovnice v vojašnici Andreja Čehovina v Postojni, kjer nadaljujemo že z obstoječo prenovo, ki ste jo imeli možnost včeraj videti tudi poslanci, ki ste se udeležili terenske seje. Potem, nadaljevanje prenova voznega parka ministrstva s prednostno seveda Slovenske vojske. Govorimo o vojaških terenskih vozilih, kombiniranih vozilih in vozilih za splošne namene. Predvsem pa si bomo ob pomanjkanju proračunskih sredstev prizadevali, da bi tudi iz različnih drugih virov zagotovili kar največ sredstev za delovanje obeh sistemov. Pri čemer imam v mislih zlasti kohezijska sredstva, sredstva iz NATO programa varnostnih investicij ter sredstva iz različnih projektov evropskega mehanizma za civilno zaščito.

Kot organa v sestavi Ministrstvo za obrambo Republike Slovenije delujeta tudi Inšpektorat za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami ter Inšpektorat za obrambo. V spremembah za 2017 in 2018 predlagamo minimalno povečanje sredstev in sicer za njuno delovanje bo v letu 2017 namenjeno cca. 3 milijone 150 tisoč evrov ter za leto 2018 3 milijone 250 tisoč evrov. V proračunu MORS pa predstavljata 0,8 % vseh sredstev.

Danes smo na Komisiji za nadzor varnostnih in obveščevalnih služb obravnavali tudi predlog finančnega načrta za delo obveščevalno-varnostne službe Ministrstva za obrambo za leti 2017 in 2018. Sredstva za njihovo delovanje so zajeta v upravnem delu ministrstva in predlagamo 100 % povečanje sredstev za njihovo delovanje in investicije. Večino sredstev bo namenjenih investicijam, če pogledamo je to za 1000 % povečanje.

Predlagani predlog finančnih načrtov Ministrstva za obrambo za leto 2017 in 2018 lahko ocenimo kot pozitiven iz vidika zaustavitve neprekinjenega padanja v preteklih letih, kot posledica finančne in gospodarske krize. Hkrati pa moramo izpostaviti, da bomo morali na ravni celotne države v prihodnjih letih spoznati tudi velik pomen obrambnega sistema kot sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, ki se bo moral odražati tudi v občutnem nominalnem povečanju obsega finančnih sredstev.

Oba sistema se danes pripravljata na potencialne grožnje prihodnosti in zanemarjanje njihovega pomena danes bo nedvomno vplivalo na njune zmožnosti v prihodnosti.

Toliko, hvala za uvod.