Lepo pozdravljeni predsedujoča, zbrani. Moje ime je Klemen Balanč, sem predsednik Študentske organizacije Slovenije. Sicer pa že več let aktiven študentski in podružbeni aktivist. Za časa študija sem tri leta vodil fakultetno košarkarsko ekipo, dve leti zapored organiziral politični shod Marihuana marš, sodeloval pri prenovi štipendijske politike pri sistemski prenovi študentskega dela pri pripravi novele zakona o visokem šolstvu, ki je trenutno v državno-zborski proceduri. Organiziral sem več kot 100 drugih projektov za študente od športnih tekmovanj, družbeno-kritičnih okroglih miz, strokovnih ekskurzij. Spoznal sem dobre in tudi malo manj dobre plati študentskega organiziranja, predvsem pa sem se v vseh letih delovanja podrobno seznanil z vsemi akti, ki urejajo to delovanje. To pa tudi smatram kot ključno razliko med sabo in predlagatelji zakona, slednji namreč pri pisanju tega predloga niso prebrali niti temeljnega študentskega dokumenta, to je Študentska ustava. Namreč, če bi ga, bi vedeli, da recimo Študentska organizacija Slovenije nima štirih organizacijskih oblik ampak jih ima štiriinpetdeset. In to je samo ena od nepravilnosti, nekonsistentnosti, ki se pojavlja v zakonu, ki je zaradi tega zaradi nepoznavanja sistema napisan zelo nestrokovno.

Danes pa smo se zbrali, da s prispevki naslovimo področja avtonomnega organiziranja študentov in da odgovorimo na vprašanja zaradi katerih je bil ta javna predstavitev tudi sklicana. Odpiramo vprašanje nadzora nad porabo sredstev, transparentnega, demokratičnega delovanja avtonomnega študentskega organiziranja. Sami smo si sicer na ta vprašanja odgovorili že večkrat skozi samo refleksijo in skozi leta spreminjanja naših internih pravilnikov, ko je prihajalo do nepravilnosti. Z veseljem bi naslavljali ista vprašanja tudi s pobudniki zakona, ki pa so zavrnili našo ponujeno roko sodelovanja.

V študentskem organiziranju je bilo v vsej njegovi zgodovini prelitega že nič koliko črnila, praviloma kot posledica boja za politično oblast različnih študentskih skupin, ki so s produciranjem medijskih afer skušale rušiti demokratično izvoljene predstavnike študentov in vplivati na izid volitev. Seveda padejo v to kategorijo. Ni namreč naključje, da bodo čez mesec dni potekale študentske volitve v Ljubljani. Pobudniki zakona se skušajo prikazati kot nekakšen odrešenik, ustvariti vtis, da so študentske organizacije pokvarjene in produktivne in s takim načinom kampanje me spominjajo na enega ameriškega kandidata s sloganom "make America great again" oziroma tej kampanji bi lahko rekli tudi "Make ŠOU v Ljubljani great again." Kakor dotičnemu ameriškemu politikantu, tudi pobudnikom tega zakona nagajajo dejstva, zato preostanek svojega prispevka namenjam dejstvom.

Pa da najprej predstavim o čem se sploh pogovarjamo danes, ker pobudnikom očitno ni jasno. Študentska organizacija Slovenije je krona organizacije slovenskih študentk in študentov, ki deluje kot študentski sindikat in skupaj z državnimi organi sooblikuje socialno, visokošolsko in pa drugo zakonodajo, ki se tiče študentov. ŠOS vsako leto organizira vsaj eno strokovno konferenco s področja visokega šolstva ali socialnega položaja študentov, izvaja raziskavo Evro študent, usposablja evalvatorje NAKVIS, se mednarodno povezuje v evropski študentski zvezi, letos pa kot prva študentska organizacija v zgodovini organiziramo največjo konferenco o kakovosti visokega šolstva v Evropi, ki bo potekala v Ljubljani med 17. in 19. novembrom. Vljudno vabljeni. Vsi deležniki s katerimi sodelujemo znajo povedati, da delamo na najvišji strokovni ravni, da smo konstruktivni in pogosto tudi kritični. Študentska organizacija v univerzitetnih središčih študentom nudi subvencionirane športne, jezikovne ter izobraževalne tečaje, strokovne ekskurzije, kulturne dogodke, brezplačno pravno in psihološko svetovanje, enkratne denarne pomoči za socialno šibkejše, podporo delovanju študentskim društvom in še mnogo drugega. Prav tako se v ŠOS združuje 51 lokalnih študentskih klubov, ki so predvsem v manjših krajih nosilci lokalnega dogajanja za mlade. S sredstvi, ki jih prejmejo študentske organizacije se za študente vsako leto izvede prek 3000 projektov.

Delovanje študentskih organizacij, poleg Zakona o skupnosti študentov, urejajo še Študentska ustava in pa vrsto notranjih aktov, ki so javno objavljeni na vseh spletnih straneh. Ti akti zagotavljajo transparentno delovanje študentskih organizacij, saj so proračuni, pogodbe in vsi ostali sklepi o poslovanju javno objavljeni in se sprejemajo na javnih sejah organov, katerih zapisniki so prav tako javno objavljeni in do njih lahko dostopa vsak študent iz domačega naslanjača. Tistim študentom, ki pa jim te informacije niso dovolj, pa imajo možnost, da s pisno pobudo pridobijo vse ostale informacije, ki jih zanimajo o delovanju ali o poslovanju študentskih organizacij. Študentska organizacija smo namreč zavezani k posredovanju informacij javnega značaja o čemer govori tudi sodna praksa, ki v postopkih posredovanja informacij javnega značaja študentske organizacije, tretira kot pravne osebe javnega prava.

Nadzor nad poslovanjem pa ni samo v domeni študentov, temveč nadzor vrši tudi Računsko sodišče Republike Slovenije, ki ima v obstoječem sistemu vsa pooblastila za nadzor nad porabo javnih sredstev študentskih organizacij s katerimi razpolagajo na svobodnih in demokratičnih volitvah izvoljeni študentski predstavniki. Računsko sodišče smo pred meseci tudi pozvali k reviziji našega poslovanja vendar so po njihovih besedah prezasedeni in bodo revizijo opravili, ko jim bo urnik to dopuščal. Ob vsem povedanem novela zakona ne prinaša praktično nobene nove rešitve. Edino oprijemljiva sprememba v tem zakonu je zapis, da so študentske organizacije pravne osebe javnega prava. Tak zapis kaže na popolno nerazumevanje družbe, družbenega sistema in družbene vloge študentske organizacije Slovenije, ki obstaja zaradi avtonomnega neodvisnega političnega zastopanja študentov napram državi. Predlagatelj v obrazložitvi zakona večkrat sam priznava, da je ŠOS interesno združenje študentov, da delujejo v skupinskem interesu študentov, uzakonja pa delovanje ŠOS v striktno javnem interesu pod kontrolo države in državne politike. Študentsko organiziranje mora ostati avtonomno in neodvisno od politike z ustreznim nadzorom nad porabo sredstev in transparentnostjo delovanja, ki ga zagotavljata instituta informacijske pooblaščenke in Računskega sodišča. Veseli nas, da se je ta javna razprava o študentskem organiziranju odvila. Od poslancev pričakujemo odločanje na podlagi tehtnih argumentov in ne politikantskih floskul. Veselimo se tudi epiloga tega postopka, kakršenkoli že bo, da se lahko sto procentno posvetimo načrtovanju projektov za prihajajoče študijsko leto. Predlagatelji pa naj še naprej iščejo nove bitke v katerih ne zmaga nihče. Najlepša hvala.