Lep dober dan želim. Robert Smrdelj iz Združenja občin Slovenije. Hvala lepa za povabilo. Zdaj v Združenju občin moram reči, da smo bili zadovoljni, da se je pristopilo k konceptu formiranja strategije. Ta se je začela dogajati, res smo imeli precej konceptualnih razlik in različnih pogledov vendar smo pričakovali, da bomo skozi čas nekako prišli na neko podobno valovno dolžino vsaj v nekaterih segmentih potem se mi zdi, da je tako neko zelo na hitro se želelo zadevo zaključiti in kar na hitro sprejeti to strategijo niti ne poznam prav dobro razlogov zakaj je bilo to tako bi rekel zelo na hitro presekana zadeva. Mogoče se je Vlada, Vlada ocenila no, da pač so ta razhajanja taka, da nima smisla okrog njih pretirano več diskutirati. Zdi se mi pa škoda no, da nismo prišli do neke vsaj toliko solidne uskladitve. Zdaj mogoče je dobro razumeti tudi zakaj je prišlo do tega, da smo začeli resno govoriti o strategiji. Neke debate ali precej debate se je začelo valiti okrog seveda zaradi recesije je prišlo do zmanjšanja financ, bili so predlogi oziroma finančne probleme se je začelo iskati skozi rešitev, da se spremeni Zakon o financiranju občin. Ampak s tem ne bi prinesli nič več denarja ne in tudi nič manj stroškov ne bi zaradi tega imeli in potem je bil neki, neka varianta kako iziti iz tega ven, dajmo pa videti kako bi s strategijo to stvar tudi naredili neko podlago za neki nov koncept ali pa spreminjanja koncepta financiranja občin. To je bil en recimo takih razlogov. Potem druga zgodba okrog katere smo recimo v preteklih letih precej debatirali pa smo rekli, da vendarle mora strategija povedati v kakšno smer iti je bilo ukinjanje občin oziroma povezovanje oziroma združevanje občin kakor hočemo temu reči in tam smo rekli, da temu ne gre drugače kakor da imamo prej nek koncept to je bil en razlog. In en razlog je bil, da tudi ukrepi ali pa bom rekel ja zakonodaja, sprememba zakonodaje z predlogom, da se na referendumu odvzame mandat županom. To je bila tudi ena od stvari, ki je kazala oziroma se je potiskala potem v rešitev v smeri kot hočeš tudi tukaj mora strategija neki povedati v zvezi s tem ker sicer bo to neka parcialna rešitev pa nimamo neke cele slike pred sabo. Zdaj posledično ne se zdi, da je tudi strategija na to poskuša neki odgovarjati na te strani po naši oceni ne v pravo smer predvsem ne zaradi tega ker dejansko se ne čuti skozi strategijo, da je poizkus tukaj v smeri decentralizacije, ker jaz si ne predstavljam, da se sprejema strategijo, ki kaže obratno smer v centralizacijo. Zdaj če bi hoteli nekaj narediti na konceptu decentralizacije bi mogli neki kazalci biti oziroma v neko smer neko potiskanje nečesa. Ampak če tako parkrat pogledaš pa skozi debato se potem na koncu ne da je to zdaj neka ne vem politično nagajanje ampak dobiš občutek, da gre v obratno smer dobesedno ne. In ker vsi bi rekel koncepti, ki so znotraj inštalirani seveda iščejo tudi skozi racionalizacijo rešitve ampak pomenijo v končni fazi neko bolj centraliziran sistem. In zaradi tega smo poskušali vendarle priti do enih predlogov ali nekakšnih konceptov, ki bi se vgradili v strategijo, da se poizkuša iskati rešitve na ustavnih osnovnih oblikovanja pokrajin. Ker zdaj sama strategija se mi zdi, da se temu poskuša izogniti na ta način, da ker do zdaj ni bilo možno tega ustanovit, nima se smisla s tem ukvarjat, ampak to se nam je zdelo nekako nesprejemljivo, da poskušamo strategijo oblikovat, jo sprejet brez, da osnovna zadeva, ki je v ustavi napisana okrog lokalnega nivoja, imamo občine in pokrajine, da so pokrajine v resnici obide in tukaj bi morali na to zgodbo odgovorit. Tako, da tukaj se mi zdi da smo predvsem z vsemi temi razlogi, ki so bili že povedani predvsem ne ujeli valovne dolžine vsi. Zdaj argumentov, zakaj pokrajine mislim, da danes res ni čas tukaj, ampak naša ocena je bila že večkrat smo imeli te diskusije tudi recimo predsednik republike je organiziral en posvet mislim, da kakšno leto nazaj, je bila osrednja tema prav zaradi sprejemanje strategije se je to zgodilo, je bila osrednja tema tam se je zgodilo okrog pokrajin. Jaz pa mislim ali pa v združenju smo stališča, da se enostavno pokrajine splačajo narediti in da je to zamujanje priložnosti, ki se nam ponujajo in da tu se temu izogibat ni v redu. Najmanj kar ni v redu. Neka umestna stvar, ki se nam zdi da bi bila zelo koristna jo narediti, tudi iz vidika racionalizacije in bolj dekoncentracija kot decentralizacija, je bil ta prenos pristojnosti upravnih enot na občini. Tu ni nekaj kar bi želeli mi kar tako upravne enote so nam všeč pa solidno funkcioniranje, to je treba povedat, ampak tukaj je priložnost za racionalizacijo in za prenos vsaj nekaterih zelo praktičnih pooblastil na lokalni nivo. In tukaj tudi ni bilo razen tega da pač ni v redu ni bilo neke resne debate, ki se mi zdi da tukaj bi bila nekakšna priložnost. In vse kar se zdi, da je znotraj strategije okrog pokrajin in te decentralizacije, se govori o nekakšnem razvoju regionalne identitete. To se mi zdi tako nekaj kar sploh ne razumem kaj bi s tem počel v kontekstu razvoja lokalne samouprave. En del zgodbe, ki se nam zdi izjemnega pomena, je tudi skladen regionalni razvoj. Jaz ga ne čutim znotraj tega, da bi se okrog tega resno debatiralo. Jaz ne vem kje drugje bi se lahko če se ne tukaj. In skladen regionalni razvoj imamo en zelo jasen inštrument in to je kohezija. Kohezija nam je ušla pravzaprav v obrano smer. V koheziji v prejšnji finančni perspektivi, so občine imele kar precejšen vzvod iz kohezije za izvajanje in gradnjo pomembne infrastrukture. V novi finančni perspektivi so pa tukaj stvari izpuhtele oziroma gredo v napačno smer. Iz kohezije, edine kvote, ki so resne, gredo preko CTN-jov teh celovitih teritorialnih naložb in te se oblikujejo edino okoli mestnih občin. To pomeni, da pravzaprav tudi tukaj je čutit centralističnem pristop in se mi zdi, da bi na nekakšen način čisto zaradi problemov ki se nam dogajajo in razhajanja pri skladnem regionalnem razvoju NŠP je šel v obratno smer, da najdemo vendar le znotraj strategije tudi podlago za, na primer spremembo operativnih programov. Zakaj? Zelo praktično stvar. Na primer mi se že od sprejema operativnih programov ukvarjamo z Ministrstvom za gospodarstvo, Ministrstvom za finance, Službo vlade za kohezijo s podpisom dogovorov o razvoju regij. Tu je nekakšne inštrument, ki je inštaliran znotraj zakonov v skladnem regionalnem razvoju ampak tukaj se nič ne zgodi. Se pogovarjamo dali smo nabor projektov. Se ne premakne. Zakaj se ne premakne? Zaradi tega ker imamo v operativnem programu stvari inštalirane na način, da bi se morali vsi med seboj vse dogovoriti. Ni variant, nekdo mora nekaj presekat. In tukaj enostavno bi rekel nam uhajajo razvojne priložnosti čas beži in se zdi, to so ta taka ta prava debate za strategijo po naši oceni ja.

Prej na začetku sem omenil te ukrepe "mister musculo". Jaz si ne predstavljam, da en tak izjemno pomemben ukrep, če se ga bo sprejelo, da nanj nima odgovora strategija. Tukaj se ga je čisto izpustilo ven ali namerno ali nenamerno mislim, da ni to slučajno. Ker vsako toliko pridejo nekako v parlamentarno proceduro tudi ta debeta, ampak to je izjemnega pomena iz vidika stabilnosti funkcioniranja lokalne samouprave in se mi zdi, da na to zgodbo bi tudi strategija morala nekaj reči.

In ne nazadnje, mogoče za konec, če bi hoteli na lokalnem sistemu ali pa na razvoju lokalne samouprave narediti nekakšen bolj resen korak, ker če delamo strategijo si človek pomisli, da bi želeli nekaj konkretnega narediti. V tem primeru bi mogli imet nekoga, ki to koordinira in zaradi je tega je naš apel ves čas, da imamo sogovornika na vladni strani, nekoga ki se malo bolj ukvarja z lokalno samoupravo. Z ministrom Koprivnikarjem moram povedati, da zelo dobro sodelujeva, ampak on nima časa se ukvarjati, saj ima cel javni sektor in tako naprej. In tukaj se mi zdi da člana Vlade, ki bi se ukvarjal s tem segmentom, če bi recimo želeli kaj več narediti na decentralizaciji in takoj naprej, bi ga nujno rabili. Hvala lepa.