Najlepša hvala za besedo. Predsednik, člani, članice, minister, vsi ostali vabljeni lep pozdrav. Vsaj v zadnjih treh letih se je začelo malo bolj resno zopet govoriti o strategiji razvoja lokalne samouprave in Vlada se je mimo Skupnosti občin in Zvezo občin odločilo, da letos septembra sprejme neusklajeno strategijo razvoja lokalne samouprave Republike Slovenije, kljub temu da so potekala določena usklajevanja in pa tudi javne predstavitve. Tako je ministrstvo pripravilo besedilo strategije, ki naj bi citiram izpostavilo ključne strateške usmeritve v šestih zaokroženih vsebinskih sklopih in predloge ukrepov, ki naj bi v določenem časovnem obdobju pripeljali do uresničitve strateških ciljev. Pa dovolite v uvodu nekaj iz strategije, potem pa kaj mislimo v Poslanski skupini SDS, da je ključni problem. Med razlogi za sprejem strategije so pripravljalci zapisali, da vse od uvedbe lokalne samouprave v Republiki Sloveniji ne Vlada ne Državni zbor nista obravnavala ali sprejela podobnega strateškega dokumenta. Tukaj bi rad v imenu predlagatelja rekel da veliko je bilo govora znotraj tega Državnega zbora o področju lokalne samouprave. Je pa dejstvo, da takrat ko so župani zgubili status, da so lahko tudi poslanci je nekako področje lokalne samouprave šepalo preko razprave v Državnem zboru. Glede razvoja finančne avtonomije, ki je po mojem mnenju ključna oziroma po mnenju Poslanske skupine SDS ključna tista osnovna poleg seveda Evropske listine o lokalni samoupravi je v strategiji navedeno, da naj bi bili finančni viri občin sorazmerni z obsegom nalog. Tako predlagatelj strategije navaja, da bo treba spremeniti sistem financiranja občin in zamenjati oziroma nadgraditi nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča z davkom na nepremičnine. Ta pa naj bi postal osnovni davek v lokalni skupnosti. Vlada tudi pravi, da je za izračun povprečnine treba v prihodnje izboljšati obstoječi model, ki bo upošteval podatke o realnih stroških oziroma podatke o standardiziranih stroških glede na vrsto nalog, kjer je le to mogoče. Glede razvoja sposobnosti za /nerazumljivo/ skupnih oseb strategija predvideva krepitev medobčinskega sodelovanja. Glede optimatizacije delovanja javnega sektorja na lokalni ravni bodo morala posamična ministrstva nujno pristopiti k optimatizaciji delovanja občinskih javnih zavodov. Glede razvoja regionalne identitete je govora o krepitvi uveljavljenih institucij upravljanja in opravljanju testu subsidiarnosti pri določeni pristojnosti države, občin in mestne regionalne ravni ravnanja. Ta strategija se zelo malo dotika področja pokrajin oziroma pokrajinske ravni kjer je Vlada napisala tako v strategiji, da ker očitno ni politične volje se s tem niti strategija ne bo ukvarjala kaj šele kaj več saj zapišite to bi zahtevalo politično in upravno infrastrukturo in leta prilagajanj tako državnih institucij kot občin. Tukaj naj poudarim, da osnutki zakonov oziroma zakoni so že pripravljeni iz enega iz prejšnjih mandatov. So morda potrebni kakšnih korekcij bili so tudi že predmet referendumske pobude in samih referendumov in če bi vlada malo bolj resno pristopila verjamemo, da bi saj v primeru sodelovanja poslanska skupina bilo to sodelovanje tudi z lahkoto vzpostavljeno in verjetno ne bi bil daleč dan ko bi lahko dosegli dvotretjinsko večino in vzpostavitev tistega kar imamo v ostalem redu Republike Slovenije to pa je druga raven pokrajine. Ampak ta vlada se je glede na strategijo odločila drugače, saj vidi rešitev v iskanju drugih možnosti, da se pristojnosti pokrajin, ki definira Ustava organizira na regionalni ravni v okviru že obstoječih oblasti in tukaj govorimo o, oziroma strategija govori o upravnih okrajih oziroma upravnih centrih kar pa je v našem mnenju še enkrat v nasprotju z Ustavo Republike Slovenije, ki govori o ustanovitvi pokrajin. Prenos državnih nalog v občinsko pristojnost mora biti možen le v pogoju, da država zagotavlja občini tudi ustrezna sredstva za njihovo upravljanja. Vsi pa vemo kakšni zneski povprečnine so v zadnjih letih, ki so bolj v škodo kot pa v prid občinam kajti več kot je novih nalog za občinske skupnosti manj je to podprto z državnimi sredstvi. Glede dokumenta strategija kaže da gre za željo po centralizaciji države. Namesti decentralizacije se pripravljajo ukrepi za centralizacijo in manjšo avtonomnost občin. Namesto resnega razmisleka o vsebinski vzpostavitvi pokrajin se razmišlja o birokratskem vodenju države s pomočjo pravnih okrajev. Namesto finančnih spodbud nerazvitim delom države se daje finančne spodbude največji Mestni občini Ljubljana. Namesto zmanjšanja birokratskih nesmislov se pripravljajo novi birokratski postopki. Namesto reševanja trenutnih problemov se pripravlja slabe ukrepe za čas, ko te Vlade ne bo več in bodo te slabe odločitve bremenile naslednje vlade. Namesto, da bi strategija šla v nadgradnjo obstoječega sistema zgleda da želi država obstoječe stanje predvsem finančno ohraniti v manjšem obsegu. Strategiji je tudi navedeno, da se med sedanjimi mestnimi občinami nekateri, ki vloge širšega gravitacijskega središča ne opravičujejo zato je za njih potrebno preveriti izpolnjevanje pogojev za status mestne občine. Tako so se naenkrat na tnalu te vlade znašle 4 občine, ki so očitno problem, da imajo status mestne občine. To pa so občina Ptuj, Murska Sobota, Slovenj Gradec in pa Nova Gorica. Vsi vemo kakšni so zakonski pogoji 20.000 prebivalcev, minimalno 15.000 delovnih mest ter geografsko gospodarsko kulturno središče. Ampak dejstvo je, da v zadnjih letih, ko mo šli k centralizaciji namesto decentralizaciji so občine ravno zaradi te občine ravno zaradi vloge države, ker se kažejo posledice centralizacije in je spodbujanje skladnega regionalnega razvoja izgubile določene zadeve, torej število prebivalcev, finančno samozadostnost in pa število delovnih mest. Pa bom citiral na tem področju da nam je zelo čudno, da se je Vlada odločila mimo Državnega zbora. Ampak to za to Vlado ni niti čudno. Ampak spet mimo tistih, ki so ključni igralci na tem področju. Citiram mnenja Skupnosti občin Slovenije. Strategija ni usklajena niti z enim združenjem, to je vladna strategija, ki je premalo ambiciozna in je pravzaprav povzetek obstoječega stanja. Je premalo določna glede pokrajin in nalog, ki presegajo posamezne občine in premalo posvečena regionalnemu povezovanju s ciljem razvoja občin. Poudarja predsednik Skupnosti občin Slovenije Bojan Kontič. Tudi Združenje občin Slovenije predlaga določene ukrepe kot da bi moral biti dokument sprejet v Državnem zboru, da je treba najprej opraviti temeljito analizo, zasledovati cilj vzpostavitve pokrajin, nasprotujejo ukinjanju krajevnih uradov, da je treba v strategijo vključiti sodelovanje občin pri napovedovanju finančnih tokov. Strategijo je treba vpeljati v ustanovitev samostojnega ministrstva za področje lokalne samouprave, potrebno je zagotoviti finančna sredstva za delovanja občin iz sedanjega deleža manj kot 15 % javnih financ na lokalnem nivoju na recimo 30 % kar je nekje povprečje znotraj Evropske unije. Naloge naj se prenesejo z Upravnih enot na občine te pa naj se preoblikujejo v skupne občinske uprave. Torej predlagatelji zahteve današnje seje se strinjamo z izhodišči delovne skupine Združenja občin in menimo, da je še nekaj drugih vprašanj in pomislekov, ki potrjujejo našo bojazen, da je strategija ki naj bi govorila o razvoju lokalne samouprave dejansko krinka za centralizacijo države. Prav tako v Poslanski skupini SDS menimo, da je nedopustno da Vlada še povečuje razlike med posameznimi deli države, če lahko predsednik Vlade Republike Slovenije podpiše citiram dogovor med Vlado Republike Slovenije in Mestno občino Ljubljana v vrednosti cca 300.000.000 evrov kar pomeni 1.000 evrov na prebivalca pričakujemo v Poslanski skupini SDS podobne dogovore tudi z vsemi ostalimi občinami. Predstavljajte si kaj bi to pomenilo za vsako občino. Da vsaka občina dobi 1.000 na prebivalca več toliko kolikor je dobila Ljubljana. Pa razumemo spoštovani, da ima Mestna občina Ljubljana poseben status, da je glavno mesto, da je poseben zakon o temu. Ampak 1.000 evrov na prebivalca Ljubljani je za to Vlado ok ostale občine pa se siromaši. In verjamem, da bo danes govora tudi o povprečnini, kako se povprečnina dvignila. Ampak ta dvig povprečnine ne zadostuje niti tistim osnovnim dvigom, ki si jih je ta Vlada privoščila na drugih segmentih. Zato tudi predlagamo določene sklepe pa dovolite predsednik, da jih sedaj že na kratko omenim, da se ne bom potem še enkrat vračal. Pozivamo, predlagamo, da odbor poziva Ministrstvo za javno upravo, da pristopi k novemu dokumentu s ciljem ne levega decentralizacijskega pristopa, ki bo na primer iz sedanjega deleža manj kot 15 % javnih financ na lokalnem nivoju stremel k povečanju na 30 % v obdobju 10-ih let. Prav tako predlagamo, da naložimo Ministrstvu za javno upravo, da pripravi nov dokument, ki ga pred sprejetjem na Vladi uskladi z vsemi združenji ter tudi pristojnemu telesu Državnega zbora Republike Slovenije. Prav tako želimo, da se priporoči Vladi Republike Slovenije, da preneha s pripravo zakonskih in podzakonskih aktov, ki slabijo položaj lokalne samouprave v Slovenji predvsem tiste iz nerazvitih območij. Prav tako želimo, da odbor priporoča Vladi, da do 30. junija 2017 pripravi dogovor s slovenskimi občinami in določenimi investicijami in proračuni za naslednja leta v skladu s finančnimi posledicami zagotavlja dodatna finančna sredstva. Prav tako želimo, da Odbor priporoča Vladi, da temeljito oceni vzroke in posledice, ki se kažejo v neizpolnjevanju posameznih zakonskih pogojev za določitev statusa mestne občine in da občinam, ki zakonskih pogojev ne dosegajo zaradi premajhnega števila delovnih mest ali števila prebivalcev pomaga ta cilj doseči in ne gre v smeri odvzemanja statusa mestne občine. Prav pa tako pa želimo, da se priporoča Vladi Republike Slovenije, da takoj pristopi k pripravi aktov za izvedbo 143. člena Ustave Republike Slovenije, ki govori o ustanovitvi pokrajin. Toliko predsednik v imenu predlagatelja. Hvala.