Najlepša hvala gospod predsednik.

Jaz bi začel na lepši način to sejo in bi nam vsem skupaj predvsem vojnim veteranom čestital kot nek uvod v praznovanje 25. obletnice naše države, torej odkar je Slovenija postala samostojna in neodvisna država.

V tej obrazložitvi smo predlagatelji napisali, da je nastanek samostojne neodvisne in demokratično utemeljene države Slovenije edinstven in ključni dogodek v slovenski narodni zgodovini. Je odraz narodovih stoletnih upov, narodne zavednosti ter pogumne in svobodne odločitve za lastno pot.

In to je spomin na čas, ko je bil slovenski narod resnično enoten kot še nikoli doslej v njeni dolgoletni zgodovini. Vendar se vprašamo ali so sanje, težnje in hotenje, ki so takrat prevevala Slovenijo, Slovenke in Slovence, ko smo se odpravljali na glasovanje o odločitvi za samostojnost in neodvisnost Slovenije dejansko uresničena ali ne? Poznamo ogovor, Slovenija žal danes ni takšna kot smo si jo želeli.

Nedavno smo lahko v medijih prebrali, da je Okrožno sodišče v Ljubljani na podlagi zahteve na preiskavo zaradi suma umora med osamosvojitveno vojno na zaslišanje povabila brigadirja Toneta Krkoviča zaradi kaznivih dejanj po 46. členu Kazenskega zakonika SRS Slovenije v zvezi z 22. členom Kazenskega zakonika Socialistične federativne republike Jugoslavije v zvezi s 4. členom Kazenskega zakonika Socialistične federativne republike Jugoslavije. Vsekakor je pomenljivo dejstvo, da je ljubljansko okrožno sodišče vodi postopek zoper brigadirja Toneta Krkoviča po nekdanji zakonodaji Socialistične federativne republike Jugoslavije.

Dejanje, ki se brigadirju Tonetu Krkoviču očita naj bi se zgodilo med sestrelitvijo helikopterja nad Rožno dolino v Ljubljani, ki se je zgodilo 27. junija 1991 leta. V sestreljenem helikopterju sta takrat umrla Makedonec Bojanče Sibinovski in Toni Merlak. Vdova pokojnega Merlaka, Emilija Merlak Tonetu Krkoviču očita da je ukazal sestrelitev helikopterja Jugoslovanske ljudske armade čeprav ta ni bil oborožen in naj bi Merlak tajno sodeloval s takratno teritorialno obrambo in pripravljal prevoz dveh helikopterjev Jugoslovanske ljudske armade na slovensko stran.

Vendar pa tovrstne govorice nikoli niso bile potrjene. Dejstvo je, da je pilot Merlak imel možnost da tistega dne odleti na ozemlje, ki ga je kontrolirala teritorialna obramba, to je bilo takrat več kot 90 % slovenskega ozemlja vendar tega ni storil. Kljub tragičnosti dogodka za družino umrlih ne moremo spregledati dejstva, da je bilo ukrepanje takratnega poveljnika Krkoviča pri izvrševanju njegove zadolžitve pravilno saj je Slovenija vodila obrambno vojno v skladu z mednarodnimi konvencijami, določbo ustanovne listine Združenih narodov, ki govori o pravici do samoodločbe.

Tone Krkovič kot takratni poveljnik 30. razvojne skupine teritorialne obrambe, pozneje še prve specialne brigade Moris/?/ je sestrelitev vojaškega helikopterja, ki je kljub prepovedi letel v coni strogega varovanja ukazal v skladu s temi konvencijami ni določbami.

12 ur pred omenjeno sestrelitvijo je tedanje predsedstvo Republike Slovenije v razširjeni sestavi izdalo uredbo s katero je aktiviralo smernice za obrambo. S smernicami so bili aktivirana povelja za oboroženi odpor. Hkrati pa so bili vsi državljani Republike Slovenije na službi v jugoslovanski armadi odpoklicani oziroma pozvani da prestopijo na slovensko stran. Poziv je bil javno objavljen in tako znane samo takratni Sloveniji ampak tudi v drugih takratnih jugoslovanskih republikah.

Na podlagi uredbe slovenskega predsedstva in načelnika takratnega republiškega štaba, sedanjega generala Janeza Slaparja, ki je izdal povelje, da morajo enote slovenske teritorialne obrambe z bojnim delovanjem uničevati predvsem tehniko nasprotnika. Omenjeno povelje je veljalo najmanj 10 ur prej, preden je prišlo do sestrelitve helikopterja. Povelje je veljalo po celotni Sloveniji in poveljnik brigade, takrat še polkovnik, Tone Krkovič je zgolj izvajal povelje, tako kot so ga izvajali tudi drugi poveljniki in pripadniki teritorialne obrambe in slovenske policije po širšem območju Republike Slovenije.

Ob tem velja poudariti, da je Okrožno tožilstvo v Ljubljani kazensko ovadbo Emilije Merlak marca lani že zavrglo. Potem, ko je ugotovilo, da kazenski pregon zastaral. Državno tožilstvo je namreč presodilo, da dogodka ni mogoče presojati z vidika klasičnega kaznivega dejanja umora ampak bi lahko šlo kvečjemu za kaznivo dejanje proti pravnega pobijanja in povzročanja ran sovražnikov, a je kazenski pregon za to kaznivo dejanje zastaral.

Po poročanju medijev so na Okrožnem sodišču v Ljubljani potrdili, da so sprejeli zahtevo za preiskavo dveh kaznivih dejanj umora po 46. členu Kazenskega zakonika Socialistične Republike Slovenije v povezavi s Kazenskim zakonikom Socialistične federativne republike Jugoslavije. Po zaslišanju brigadirja Toneta Krkoviča se naj bi sodišče odločilo ali bo uvedlo preiskavo. Ne moremo spregledati absurdnosti dejstva, da se v Sloveniji v letu 2016 enemu izmed glavnih osamosvojiteljev želi soditi po zakonih nekdanje države. Prav tako bode v oči da je pod vabilom obdolženca podpisana sodnica Deša Cenar, ki je v slovenski javnosti znana po oviranju parlamentarne preiskave o bančni luknji ter sporni preiskavi sedeža Slovenske demokratske stranke in protiustavni zahtevi po zasegu celotne korespondence te stranke.

Reprodukcija afer sestrelitve helikopterja Jugoslovanske ljudske armade leta 1991 ima prav gotovo širšo dimenzijo. Ne samo kriminalizacijo osamosvojitelja Toneta Krkoviča poskusi kriminalizacije in diskreditacije najvidnejših osebnosti slovenske osamosvojitve je trajal v bistvu že več let zadnje čase pa z uporabo najpritlehnejših metod dobivanja vedno večje razsežnosti. A osamosvojitveni napor proti jugo armadi se želi prikazati kot kriminalno dejanje pri katerem so bili agresorski vojaki žrtve, osamosvojitelji pa zločinci.

Po drugi strani pa je nelustrirano sodstvo oprostilo polkovnika Jugoslovanske ljudske armade Borislova Popova, ki je bil obtožen vojnih hudodelstev zoper civilno prebivalstvo v času

osamosvojitvene vojne. Paradoksalno je, da v letu ko praznujemo torej našo skupno obletnico, 25. obletnico slovenske samostojnosti, slovenska sodišča, ki so oprostila agresorja, ki so sejali smrt in razdejanje pred 25. leti po zakonodaji nekdanje Socialistične federativne republike Jugoslavije sodijo brigadirju Tonetu Krkoviča enemu izmed ključnih osamosvojiteljev. Zato predlagatelju tega sklica skupne seje Odbora za obrambo in Odbora za pravosodje, ki seveda ni pristal na ta sklic, menimo, da je potem potrebno opraviti razpravo in pozvati Ministrstvo za obrambo in Ministrstvo za pravosodje, da z vso dolžno skrbnostjo v okviru svojih pristojnosti pomagata pri zaščiti plebiscitarne odločitve Slovenk in Slovencev ter nudita vso potrebno podporo posameznikom, ki so sodelovali pri zaščiti te odločitve in osamosvojitve Republike Slovenije. V naslednjem, na koncu te razprave bom to seveda tudi kot predlagatelj, kot predstavnik predlagatelja, Odboru za obrambo predlagal tudi neke naše skupne sklepe, ki jih bom potem na koncu te seje nekako tudi predlagal. Hvala za besedo.