Hvala lepa.

Sedaj, če danes ne bi bil 1. april, bi se človek zjokal po tem kar ste prebral. Oba moja predhodnika. Ampak je 1. april in jaz se najprej zahvaljujem koaliciji, da je izbrala ta datum za to sejo. Mislim, da boljšega datuma v letu ne bi mogli najti. Danes namreč ne razpravljamo o napadu na novinarstvo, ampak bomo, vsaj upam lahko, končno razpravljali o tem kako tisti, ki bi morali delati v službi javnosti, ki jih tudi plačuje, opravljajo svoje delo za ta denar. Meni je žal, da dve vaši kolegici nista našli časa ali pa poguma za današnjo udeležbo. Jaz imam tukaj verjetno nekaj sto njunih prispevkov o katerih bi se dalo razpravljati s precej bolj grobimi besedami kot pa jih je koalicija uporabila v zahtevi za sklic te seje, s tem, da so bile te besede obeh kolegic razširjene preko sredstev množičnega obveščanja, najmočenjšega medija v sodobni civilizaciji in je to slišalo na sto tisoče ljudi, moj twitt pa v povprečju prebere tisoč 500 ljudi. In je tudi po slovenski kazenski zakonodaji odgovornost za laži ali pa za blatenje, ki jih nekdo stori preko sredstev množičnega obveščanja bistveno težje sankcionirano. Zdaj kar se tiče zahteve za sklic te seje izražamo tudi neko presenečenje, zdaj kolikor pomnim je v tem mandatu druga zahteva za sklic izredne seje, ki je prišla s strani koalicije, najprej so zahtevali ali pa ste zahtevali razpravo o sovražnem govoru, zdaj pa razpravo o enem mojem twittu. V tem času je ta koalicija spustila čez državo 500 tisoč ilegalnih migrantov, nekateri od teh zdaj sejejo smrt po Evropi. V tem času je ta koalicija ukinila spol, kar smo komaj preprečili na referendumu v decembru in v tem času ta koalicija ni izvedla nobene reforme, najdejo pa čas za to, da skliče izredno sejo o twittu. Pa sem malo sledil tudi reakcije koalicije ali pa strank, ki so v tej koaliciji, po vsemu temu kar je v medijski in siceršnji ideološki podpori te koalicije sem naredil neko malo primerjavo. Pred leti je bila slovenska javnost, vsaj del slovenske javnosti bil zgrožen ob odkritju grobišča v Hudi jami. Ampak, če pogledate slovenske medije v tistih dneh vključno z RTV Slovenijo, temu problemu, problemu genocida, problemu na tisoče mučeniško pobitih ljudi, vojnih ujetnikov, civilistov, žensk in otrok, temu niste posvetili toliko zgražanja kot enemu samemu twittu. Zakaj je temu tako smo lahko slišali tudi v tej uvodni besedi poslanke koalicije, ki je rekla, da je verbalno nasilje lahko hujše od fizičnega. Jaz bi rad pojasnilo te izjave. Katero verbalno nasilje je hujše od fizičnega, se pravi od umora? In če mislite, da je temu tako zakaj ne predlagate spremembo kazenskega zakona po katerem se bo genocid blažje kaznoval kot pa twitt. Torej, to kar se greste presega vse meje dostojnosti in zdravega razuma, zdaj edino opravičilo je to, da je danes na koledarju 1. april. Zdaj pa k temu twittu. Jaz imam tukaj, kot sem rekel že prej, nekaj sto prispevkov o gospe o kateri danes govorimo. V vsakem od teh je izrečena kakšna groba laž, žalitev, podtikanje in še to je bilo objavljeno v mediju, ki ga plačujejo slovenski lastniki števcev električne energije. Nato smo pisali demantija, ki niso bili objavljeni. Pisali smo pisma častnemu razsodišču, niti enega odgovora nimamo, pisali smo javne proteste, ki so bili objavljeni na naši strani, nobeno novinarsko društvo se ni oglasilo, Trnuljčice so mirno spale in se hihitale. Jaz sem vedel, da smo končno, čeprav za ceno neke provokacije prišli do razprave o tem, kaj je v Sloveniji novinarstvo in kaj je v Sloveniji medijska prostitucija. Če ne veste kaj je to medijska prostitucija, si vzemite v roke slovar slovenskega knjižnega jezika ali pa še kakšno drugo literaturo, kjer je veliko napisanega o tem. Zanimivo je tudi kako sta se v tem twittu na hitro prepoznali dve osebi: Mojca Pašek Šetinc in Evgenija Carl. Nobene od teh nisem omenil s priimkov in samo eno z imenom, pa sta se obe takoj prepoznali in grozita z vložitvijo tožbe. Niso v imenu nobene institucije. Na svetovnem spletu je kakšnih 100 ali 150 pravijo mojih lažnih profilov, za nobenega nisem dal soglasje, pa jih vseeno delajo. Dokler nisem imel verificiranih računov na družabnih omrežjih sem imel s tem velike težave, zdaj tega nimam več, ampak očitno nekateri neke lažne profile jemljejo kot osnovno za svoje novinarsko delo. No, pa to se ni dogajalo samo v virtualnem svetu, v Sloveniji se je to dogajalo tudi v realnem svetu. Trije krjavlji, ki se imajo za umetnike so celo spremenili svoja imena in priimke v moje ime in priimek in od takrat dobivajo v seštevku nekaj milijonov državnega denarja za svoje umetniške storitve, ki jih noben ne pozna ali ne prepozna. Se pravi enim je vse dovoljeno, ne samo v virtualnem, ampak tudi v realnem svetu.

V tem zadnjem prispevku gospe Carlove so člani Slovenske demokratske stranke obtoženi, obdolženi, obtoženi in obsojeni, da so se znašli na nekem profilu, ki naj bi sramotil, kako že piše, napredna leva gibanja in narodno osvobodilna gibanja. Pomislite nacionalna televizija za katero plačujejo, jaz že dve leti ne več in pozivam tudi vse ostale, da s tem prenehajo, ampak velikanska večina odjemalcev električne energije v Sloveniji plačuje to televizijo in ta televizija je po odločitvi vodstva in urednikov in neke novinarke ocenila za primerno … Dnevniku, ki ga gleda 100.000, 200.000 ljudi objavi poročilo gospe Carlove, o tem, da na nekem lažnem profilu, da so neki člani SDS in da še baje niso vsi tega tako hitro zanikali, nekaj 100 milijonov ali pa verjetno nekaj milijard ljudi lahko ustvari take lažne profile in gor vključi kogarkoli. Iz tega delati novinarsko zgodbo na osrednji nacionalni televiziji v osrednji informativni oddaji in to ne prvič, oprostite, če bi bilo te provokacije, za katero sem jaz prevzel stvari na svojo dušo, bi šlo to tako mimo kot vse ostalo. Nekaj tednov prej je ta ista gospa, ki se ima za novinarko v tej isti osrednji oddaji nacionalne televizije poročala o tem, da se gre Slovenska demokratska stranka politično prostitucijo s tem, da plačuje ljudi, ki zborujejo pred parlamentom, 20 evrov, da dobi vsak je rekla gospa Carlova. To ni pisalo na neki fake spletni strani, to je bilo objavljeno v osrednji informativni oddaji nacionalne televizije. Ali se je kdo zganil, je kakšno novinarsko društvo protestiralo? In v podkrepitev te trditve pa je bila predvajanja izjava človeka, ki pa mogoče dodatno motiviran, da istočasno, ko potekajo shodi, protestni shodi pred Vrhovnim sodiščem, na drugi strani protestira z rdečo zastavo in z redečo zvezdo. On je njej služil kot argument za to. Se je kdo oglasil od vas, je koalicija sklicala kako sejo ob takih zlorabah javnega medija? Na našo zahtevo častno razsodišče molči kot bi bilo brez jezika, Akitv novinarjev RTV ni nič rekel o tem, nihče, se pravi neki standardi, ki so osnova za to, da bi nekaj teh vrednot, ki jih je tudi prej gospa poslanka iz stranke Mira Cerarja navajala, obstajale. V tem ključnem segmentu družbenega življenja v Sloveniji ni. To zdaj ni bilo prvič. Problem pa je, ker se to ne popravlja, ampak gre na slabše. Zdaj en takšen pogrom kot v zadnjih dneh smo doživeli na sam dan, ko naj bi v Slovenijo prišla demokracija. Aprila leta 1990 se je sestavljala prva medstrankarska skupščina. Seje zborov so vodili najstarejši izvoljeni poslanci in poročevalci takrat edine nacionalne televizije so se norčevali iz njih, češ da ne znajo niti brati, ne znajo voditi seje… Seveda kako pa naj bi če je bil nekdo prvič izvoljen v takšen organ in prikazovali tresoče roke, tega najstarejšega poslanca, ki je vodil skupščino in se zabavali. Jaz sem na tisto reagiral in sem rekel, da so si uredniki nacionalne televizije s takšnim poročanjem izpisali Labodji spev enopartijskega poročanja. In poglejte kaj se je zgodilo, naslednji dan je šla televizija v stavko, stavkali so zaradi te moje izjave. Enkrat ni bila tema to, da je Slovenija dobila parlament oziroma večstrankarsko skupščino ampak to,da je nekdo zagrozil, so rekli, vsem novinarjem z Labodjim spevom. In v tem sem bil en teden glavna tarča, bi rekel te stavke in tega besa. In še danes, 20 % ljudi, ki kaj ve o tem misli, da sem jaz grozil novinarjem z Labodjim spevom, ne glede na to, daje bila izjava posneta in je še vedno preverljivo.

Se je pa vseeno zgodilo, da se naslednji dan, ko so se seje nadaljevale nihče več ni norčeval iz teh ljudi, vseeno je zaleglo.

Jaz verjamem, da je s tem, ko je nekdo posvetil na enega od ključnih problemov slovenskega javnega prostora, koalicija prizadeta, kajti če v Sloveniji ne bi bilo medijske korupcije, te koalicije ne bi bilo. Če v Sloveniji ne bi bilo medijske korupcije stranka, ki 25. maja 2014 sploh ni sodelovala na evropskih volitvah, julija istega leta na teh državnozborskih volitvah ne bi zmagala. To je možno samo na ta način, da se dejstva prekrivajo in kot je rekel Thomas Jefferson, kako naj demokracija deluje, če ljudje ne poznajo resnice.

Ta koalicija je nelegitimna, zmagala je na ukradenih volitvah. Zdaj takšne kraje se seveda ne da prekriti drugače kot da se kontrolira medijski prostor in to se počne. In to se počne in ko pač nekdo, od teh ki zvesto izvaja takšno režimsko novinarsko ali kakorkoli to imenujete, zdaj včasih se je temu reklo družbeno politično delo, v Slovarju slovenskega knjižnega jezika, če ga preberete v drugi razlagi pa lahko iz njega potegnete intelektualno oziroma medijsko prostitucijo.

Poglejte, brez tega se pač takšnih dejstvo ne bi dalo prikriti, ne bi se dalo ljudem prodati nekoga, ki obljubi vse česar se spomni, za nekoga, ki ima rešitve za njihove konkretne probleme. Brez medijske prostitucije v Sloveniji ne bi bila možna zloraba pravne države. Brez medijske prostitucije v Sloveniji ne bi bilo možno krasti mandatov, protiustavno. Se za to niti ne upravičiti in se delati, kot da e bilo vse v redu in nagrajevati ljudi s funkcijami in, bom rekel, raznimi drugimi privilegiji, ki so pri temu sodelovali. Brez medijske prostitucije ne bi bilo možno, da v Sloveniji nekaj sto tisoč ljudi prejema mizerno pokojnino čeprav so delali polno delovno dobo, ker na drugi strani mnogi, ki niso praktično nič delali razen škode, dobivajo takšne in drugačne privilegije in se to stalno opravičuje. Torej, hvala lepa koaliciji čeprav ste izbrali zelo nesrečen dan, da končno lahko razpravljamo v tej državi o enem od ključnih problemov slovenskih davkoplačevalcev, to je pa medijska prostitucija.