Spoštovana predsednica komisije, predsednik Odbora za obrambo, članice in člani komisije in odbora. Lep pozdrav. Pozdravljeni seveda tudi vsi predstavniki sindikata in gostje.

Naj najprej poudarim, da je urejanje statusa pripadnikov in pripadnic Slovenske vojske ena od prioritet Ministrstva za obrambo. Poleg sistemske zakonodaje, ki jo želimo posodobiti in izboljšati, tudi z namenom urejanja statusov vojakov si predvsem z dialogom s sindikati prizadevamo, da bi težave na katere opozarjajo sindikati tudi odpravljali. Seveda pa je, kot izhodišče za urejanje določenih vprašanj treba upoštevati specifičnosti opravljanja vojaške službe ter dejstvo, da so pripadniki Slovenske vojske del javnega sektorja. Tudi mi si na različnih nivojih prizadevamo, da bi se določena vprašanja in anomalije, ki zadevajo javni sektor, v javnem sektorju je več skupin, med njimi tudi pripadniki Slovenske vojske, reševali hitreje. A očitno, vpetost v javni sektor terja včasih določen čas, ki pa je odvisen tudi od različnih sindikalnih skupin znotraj javnega sektorja, in tudi od dialoga med samimi sindikati. Finančne restrikcije na obrambnem področju so v preteklih letih zahtevale racionalizacije, ki so prizadele tudi pripadnice in pripadnike Slovenske vojske, predvsem pa ni bilo mogoče uresničiti in izvesti vrste možnosti za izboljšanje statusa, ki jih zakonodaja na obrambnem področju sicer omogoča in to je omenil tudi predsednik sindikata v zvezi z vrtci.

Meni je žal, da namesto v sindikalnem dialogu, bodisi na nivoju javnega sektorja ali pa znotraj ministrstva, danes ta vprašanja obravnavamo tukaj v Državnem zboru. Treba pa je priznati, da obstajajo zakonske omejitve delovanja sindikatov na obrambnem področju in zato sindikati določena vprašanja, ki v skladu z Zakonom o obrambi niso predmet sindikalnega dialoga, poskušajo poiskati obvode in na ta način opozoriti na političnem nivoju, kar včasih ustvarja vtis nespoštovanja predpisov in kršenje pravic pripadnikom Slovenske vojske oziroma celo ignorance njihovih zahtev in pobud.

Naj tudi povem, da na Ministrstvu za obrambo sodelujemo, stalno sodelujemo z Uradom varuhinje človekovih pravic in sproti rešujemo vse morebitne indice oziroma obtožbe, da kršimo človekove pravice. Tudi iz poročila varuhinje človekovih pravic zadnjih let ni zaznati, da bi do teh kršitev, ki nam jih očitajo sindikati, prišlo.

V zvezi z vsebino dopisa, ki ga je predstavnik sindikata obrazložil in je bil naslovljen na Odbor za obrambo in Komisijo za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti naj dodam sledeče. Sindikat je do zdaj v zvezi z izpostavljeno problematiko vložil 19 zahtev za oceno ustavnosti in zakonitosti, od katerih je bilo 15 zavrženih, o 4 pa Ustavno sodišče še ni odločilo. Zavržene so bile predvsem z razlogom, da sindikat ni izkazal ogroženosti pravic delavcev. Ta isti sindikat je sprožil 10 kolektivnih delovnih sporov, ki so vsi že pravnomočno zaključeni, v 3 sporih je sodišče predlog zavrnilo, v 5 zavrglo, v 1 je zahtevek delno zavrglo in delno zavrnilo, v 1 primeru pa so bile ugotovljene kršitve. V tem primeru se nanašajo na neizplačevanje tretje četrtine plačnega nesorazmerja od 1. 10. 2010 dalje in velja za celotni javni sektor. To pomeni, tudi predsednik sindikata, da četudi bodo poslanci danes drugače razmišljali in gledali na Slovensko vojsko, mimo teh odločb vseh vrst sodišč ne bodo morali.

Jaz predlagam, da gremo zdaj po enakem vrstnem redu, kot je predsednik sindikata navajal in prehajam k obrazložitvi prvega zahteve oziroma prve trditve.

Sindikat trdi, da obstaja zloraba vojaških aktov vodenja in poveljevanja za odločanje o pravicah pripadnikov Slovenske vojske iz delovnega razmerja. Obrazložitev, skozi tri pritožbe na Evropsko sodišče za temeljne človekove pravice zaradi zatajitve varuhinje človekovih pravic v Sloveniji. Mi poudarjamo, da akti vodenja in poveljevanja so akti s katerimi se vodi in poveljuje v vojski. Akte vodenja izda minister za obrambo ali Vlada Republike Slovenije, medtem ko akte poveljevanja izdajo načelnik Generalštaba in drugi poveljniki. Akti vodenja so smernice obvezne usmeritve, odredbe in druge, akti poveljevanja pa so direktive, odločitve, načrti, ukazi in povelja. Akti vodenja in poveljevanja morajo biti skladni s predpisi in pravili službe v Slovenski vojski. Tako akti vodenja, kot akti poveljevanja urejajo določene naloge, rešitve in ravnanja in ukrepanje, postopke in drugo, odvisno od vrste akta, ki so opredeljeni ali v zakonu o obrambi ali v Zakonu o službi v Slovenski vojski. Zoper akte vodenja in poveljevanja ima pripadnik pravico vložiti ugovor po službeni poti, službena pot za obravnavo ugovorov je urejena v zakonu o službi v Slovenski vojski. Službena pot je redni način komuniciranja v skladu z načelom enostarešinstva. Vse vojaške osebe so v službenih zadevah dolžne spoštovati službeno pot. Vsak akt, ki se nanaša neposredno na posameznika, na primer ukaz ima pravni pouk, v katerem piše, da ima pripadnik pravico zoper izdani akt podati ugovor po službeni poti. Službena pot poteka po liniji poveljevanja od podrejenega poveljnika do nadrejenega poveljnika oziroma poveljstva. Določen je tudi odstop od službene poti v primeru ogrožanja varnosti moštva, varnosti oborožitve, opreme in tako dalje. Ugovor zoper izdani akt ne zadrži izvršbe, vloži pa se v 5 dneh od prejema akta. Zakon o službi določa tudi obveznost obravnave vloge, če poveljnik ni pristojen za sprejetje odločitve, se izreče za nepristojnega in vlogo preda po liniji poveljevanja na višji nivo. Če poveljnik sprejme odločitev, ima pripadnik pravico do pritožbe, službena pot se zaključi pri načelniku Generalštaba oziroma v določenih primerih pri ministru za obrambo, glede na določila zakona o službi v Slovenski vojski. Torej, poveljnik bataljona vojaška oseba v činu polkovnik ali vojaški uslužbenec 14. ali višjega razreda, imajo po zakonu možnost tudi nadaljevati službeno pot z razgovorom pri ministru. Če pripadnik po službeni poti uveljavlja predlog ali ugovor v zvezi s pravicami iz delovnega razmerja ga je nadrejeni dolžan seznaniti s postopkom uveljavljanja teh pravic. Ustavno sodišče je odločilo, da ukaz ni delovnopravne narave, ampak je akt vodenja in poveljevanja v vojski. Temu sklepu je sledilo tudi Vrhovno sodišče. Gre za akte, ki podrobneje urejajo organizacijo in delovanje Slovenske vojske, zato vplivajo na pravice in obveznosti pripadnika samo posledično in posredno. Posledice izdanega ukaza kot akta povezovanja se urejajo z delovnopravnimi akti kot na primer plače, dodatki, vključitev / nerazumljivo/ in ostalo. Zoper to odločbo pa ima pripadnik pravico podati ugovor skladno s pravnim poukom. O odgovoru odloča minister oziroma od njega pooblaščena oseba. Pripadnik ima skladno s prej omenjenim členom Zakona o obrambi tudi pravico vložiti tožbo zoper drugostopenjsko odločbo ministra na Delovno sodišče. Če pa pripadniku ni bila izdana odločba na podlagi izdanega akta poveljevanja in meni, da so mu bile kršene pravice iz delovnopravnega področja lahko vloži zahtevo za varstvo pravic, o kateri odloča minister oziroma od njega pooblaščena oseba. Zoper to odločitev ima pripadnik prav tako pravico vložiti tožbo na pristojno delovno in pravno sodišče. Skratka trdimo, da navedbe predstavnikov sindikata niso resnične in zato imamo tudi judikate katere sem naštel.

Kar zadeva predčasno starostno upokojevanje vojaških oseb. Rekel bi tako, da ena od specifičnosti vojaškega poklica je tudi ta, da ga zaradi posebnih obremenitev ni mogoče opravljati tako dolgo obdobje kot večina poklicev zato je bil tudi v našem sistemu uveljavljen tako imenovani institut bonificirane dobe. V novejšem času pa obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje. S spreminjanjem delovno pravne in pokojninske zakonodaje, ko ob izpolnitvi pogojev za upokojitev ni bilo več predvideno obvezno upokojevanje se je z Zakonom o obrambi uredilo, da se vojaški osebi prekine delovno razmerje na obrambnem področju, ko doseže določeno starost. Taka rešitev je prestala tudi ustavno presojo. S sprejemom ZPIZ-2 se je posodobila tudi ta rešitev in se je v obdobju od 1.1.2014 do 31.12.2015 odpovedala pogodba o zaposlitvi vojaškim osebam na podlagi enajstega odstavka 92. člena Zakona o obrambi, ki so izpolnili pogoje za pridobitev pravice do poklicne pokojnine, saj takrat veljavni Zakon o pokojninski in invalidskem zavarovanju je določal, da se do uskladitve Zakon o obrambi in Zakona o službi v Slovenski vojski glede izpolnjevanja pogojev po enajstem odstavku 92. člena uporabljajo določbe 204. člena ZPIZ-2. Le-te urejajo pogoje za pridobitev pravice do poklicne pokojnine. Iz navedenega sledi, da se je odpoved pogodbam, zaradi izpolnitve pogojev za pridobitev pravice do upokojitve izvajala skladno s takrat veljavnimi predpisi. Vojaške osebe so imele možnost delo nadaljevati do pridobitve starostne pokojnine izven obrambnega sistema. V okviru priprave novega Zakona o obrambi pripravljamo tudi rešitev, da se za bivše pripadnike naredi nova odmera starostne pokojnine brez upoštevanja Malusov. V ministrstvu smo se zavedali, da so vojaške osebe v primerjavi z drugimi javnimi uslužbenci pri odmeri starostne pokojnine v slabšem položaju, zato smo predlagali spremembo 413.a člena ZPIZ-2, s katero smo odpoved pogodbe o zaposlitvi do uskladitvi z Zakonom o obrambi želeli izenačiti z ostalimi javnimi uslužbenci tako, da se sedaj pripadniki Slovenske vojske upokojujejo po istih določbah kot to velja za policiste, gasilce in druge poklicne skupine v javnem sektorju.

Bi pa tudi to opozoril. Da je SVOZ vložil zahtevo za oceno ustavnosti in zakonitosti, ki je bila s sklepom Ustavnega sodišča zavrnjena, ker SVOZ ni izkazal pogoja ogroženosti pravic delavcev. Predlagam, da gremo na 3. točko, pravica do kolektivnega zastopanja in sklepanja kolektivnih pogodb. Tu bom kasneje prosil za pomoč ministra Koprivnikarja in kolege z Ministrstva za javno upravo. Bi pa samo opozoril na določbo 58. člena Zakona o službi v Slovenski vojski, kjer je določeno, da se za plače v Slovenski vojski uporabljajo predpisi, ki urejajo plače javnih uslužbencev. Orientacijske formacijske dolžnosti ali nazivi se v Slovenski vojski uvrstijo v plačni razred s kolektivno pogodbo za javni sektor. Vsa druga vprašanja, ki se v skladu z Zakonom o sistemu plač v javnem sektorju ureja s kolektivnimi dejavnostmi, pa se za SV uredijo z uredbo. Tako je plačni del za Slovensko vojsko urejen posebej v Uredbi o uvrstitvi formacijskih dolžnosti v plačne razrede. Tudi na Ministrstvu za obrambo nasprotujemo predlogu sindikata za urejanje statusa zaposlenih na obrambnem področju, predvsem pa v Slovenski vojski s kolektivno pogodbo, saj to ni običajno za vojaške organizacije. Treba je pa tudi tu opozoriti, da je SVS, Sindikat vojakov Slovenije, že sprožil kolektivni spor, v katerem je zahteval presojo. In tudi tu je Delovno in socialno sodišče sklep zavrglo, ker uredbe Vlade ni mogoče šteti za splošni akt delodajalca. In v drugem primeru je vložil tudi zahtevo za oceno ustavnosti in zakonitosti Uredbe o uvrstitvi formacijskih dolžnosti in nazivov v Slovenski vojski v plačne razrede in prav tako je tudi Ustavno sodišče zavrglo njihovo vlogo, ker predlagatelj ni izkazal ogroženosti pravic delavcev.

Pri 4. točki, odpuščanje bolnih in poškodovanih pripadnikov Slovenske vojske. V skladu z 88. členom Zakona o obrambi oziroma bi prej takole povedal. Glede na posebno naravo vojaške službe, ki jo sami dobro poznate, in glede na to, da morajo vojaške osebe rokovati z orožjem in opravljati izjemno težke naloge tudi v stresnih pogojih, je psihofizična sposobnost za opravljanje vojaške službe ključni pogoj za poklicne pripadnike tako zaradi varnosti pripadnikov kot zaradi zagotavljanja zakonitega izvajanja nalog. Zato v skladu z 88. členom Zakona o obrambi je eden od posebnih pogojev za sklenitev pogodbe za zaposlitev v Slovenski vojski, da je pripadnik telesno in duševno sposoben za poklicno opravljanje vojaške službe. V skladu s členi Zakona o obrambi Ministrstvo za obrambo lahko pripadniku stalne sestave enostransko odpove pogodbo o zaposlitvi, če preneha izpolnjevati pogoje iz 88. člena, torej, tudi v primeru, ko ni več telesno in duševno sposoben za poklicno opravljanje vojaške službe. Telesno in duševno sposobnost za opravljanje vojaške službe ugotavlja zdravstvena komisija, ki jo imenuje minister. Če komisija oceni, da je zmanjšana delovna sposobnost pripadnika stalne sestave taka, da pripadnik ni več sposoben opravljati vojaške službe oziroma da je upravičen do priznanja pravic iz invalidskega zavarovanja, zadevo odstopi pristojni enoti Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, pripadniku se pa po določitvi invalidske komisije zagotovi ustrezno prosto delovno mesto v ministrstvu ali drugih državnih organov. Zdravstvena komisija MORS za ocenjevanje sposobnosti pripadnikov stalne sestave za opravljanje vojaške službe ocenjuje sposobnosti za vojaško službo, nikakor pa ne posega v postopek ugotavljanja invalidnosti ter uveljavljanja pravic iz invalidskega zavarovanja, ki je v pristojnosti invalidske komisije Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Če zdravstvena komisija poda oceno, da posameznik trajno ne izpolnjuje posebnih zdravstvenih zahtev za opravljanje vojaške službe, poda Ministrstvo za obrambo na Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje predlog za začetek postopka za ugotavljanje invalidnosti na osnovi 29.a člena Zakona o obrambi. Pri tem smo ugotovili, da v treh primerih tega postopka nismo izvedli do sedaj, od sedaj naprej pa to striktno izvajamo. Kot sem že rekel, do sedaj je bila na podlagi ocene zdravstvene komisije Ministrstva za obrambo zaradi trajne nesposobnosti za opravljanje vojaške službe pogodba o zaposlitvi odpovedana trem pripadnikom, dvema v letu 2014 in enemu v začetku leta 2015. Treba je povedati tudi sledeče, da Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje bi začel s postopkom, če bi postopek začel posameznik sam ali njegov osebni zdravnik. In tu je bil problem in od sedaj naprej teh problemov ne bo več, ker se bomo dogovorili z lečečim zdravnikom pripadnika, da se bo začel postopek na Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Kar se tiče zgodbe o odpuščenem vojaku, je pa sodni spor in to zadevo bomo morali rešiti v skladu s sodbo sodišča.

Če gremo na 5. točko, torej, plačevanje pripadnikov Slovenske vojske z dodatkom za stalno pripravljenost javnih uslužbencev doma, ko pripadniki Slovenske vojske so v službi, v pripravljenosti na domu ali v pripravljenosti v drugem kraju, pa lahko samo povem, da je stališče Ministrstva za obrambo, da se strinjamo z diferenciranim plačilom stalne pripravljenosti na delovnem mestu in da je treba narediti razliko med pripravljenostjo doma in drugje, ampak bo v nadaljevanju minister Koprivnikar bolj podrobno obrazložil.

6. zahteva, nepriznavanje sodb Vrhovnega sodišča in neplačevanje dodatkov za delo preko polnega delovnega časa pripadnikov Slovenske vojske, ob istih predpisih pa se izplačuje policistom. Naj že uvodoma povem, da isti predpisi niso, ampak da policijo ureja druga zakonodaja, Slovensko vojsko ureja druga zakonodaja. Treba je še opredeliti, da se pisanje opira na relevantno sodno prakso Vrhovnega sodišča, ki je izrecno opredelilo in zavzelo stališče do pravne ureditve instituta presežka ur in nadurnega dela na področju policije oziroma tam zaposlenih. V nobenem delu pa se ta sodna praksa ne dotika pravne ureditve na obrambnem področju, ki je specifično. Zato bi bilo o posledicah navedene sodne prakse oziroma njeni neposredni uporabi tudi na obrambnem področju v tej fazi še preuranjeno govoriti. K navedenemu dodatno pojasnjujemo, da je v zvezi s tematiko odprt en delovnopravni postopek na drugi stopnji, v katerem pa je prvostopno sodišče odločilo toženi stranki, torej nam, v prid. V obrazložitvi prvostopne sodbe je med drugim zapisano, da se presežek ur, ki ni bil izrabljen v referenčnem okviru 6 mesecev, lahko prenese v naslednje časovno obdobje. Prvostopno sodišče se ni tako postavilo direktno na stališče, da je treba neizrabljeni presežek ur izplačati. Kar se tiče pa tematike neizrabljenega tedenskega počitka – tu sta namreč dve zadevi, eno je izplačilo presežka ur, drugo je pa neizrabljen tedenski počitek na mirovnih operacijah in misijah -, je pa treba pojasniti, da je bila sodna praksa za toženo stranko sprva neugodna, to pomeni, za Ministrstvo za obrambo je bila sodba neugodna. In prišlo je tudi do pravnomočnih odločitev in tudi do izplačil nadomestila odškodnin za neizrabljene dni tedenskega počitka. Mi smo izplačali približno 200 tovrstnih odškodnin. Vendar se je pa kasneje uvedla revizija, Vrhovno sodišče je dopustilo revizijo glede tega vprašanja in tožena stranka, torej Ministrstvo za obrambo je prekinilo tovrstno izplačevanje, ker čakamo rezultate revizije, in nenazadnje tudi mnenje Državnega pravobranilstva je, da je treba počakati sodbo oziroma stališče revizije. In potem, če bo revizija nam v prid, bomo prekinili izplačevanje. Seveda bo treba potem verjetno zahtevati nazaj denar tudi od tistih, ki smo jim že izplačali, v nasprotnem primeru bomo končali, tako kot smo začeli.

Kar zadeva pogodbe za določen čas in starostne omejitve, kar je zadnje predsednik sindikata povedal. Moram povedati, da stališče Ministrstva za obrambo je, da tudi v bodoče ohranimo enak sistem, kot je sedaj, to pomeni, da vojak lahko opravlja vojaško službo le do 45. leta. Tudi tu nam je pravna praksa pritrdila, namreč, iz sodbe Vrhovnega sodišča iz leta 2011 izhaja, da se za ureditev zaposlovanja oseb na obrambnem področju uveljavlja široko diskrecijo Ministrstva za obrambo kot takrat toženi stranki pri zaposlovanju vojakov tudi ob izteku njihovih pogodb za določen čas, ki je omejena zgolj s prepovedjo diskriminacije v smislu določb 60. člena Zakona o delovnih razmerjih, ter da taka ureditev ni v nasprotju z načelom svobode dela in svobode zaposlovanja. Takšen, za delavce res, priznamo, manj ugoden način zaposlovanja v primerjavi z ureditvijo po Zakonu o delovnih razmerjih, je po stališču Vrhovnega sodišča utemeljen glede na posebno naravo vojaške službe. Zakon o obrambi pa tudi kot specialni predpis namreč utemeljeno določa drugačno ureditev glede sklepanja pogodb o zaposlitvi za določen čas. Pa tudi iz odločbe Ustavnega sodišča izhaja, da drugačno urejanje zaposlovanja v stalni sestavi Slovenske vojske na podlagi zakona ni kršitev ustave.

Kar zadeva večkrat tudi na tem odboru, Odboru za obrambo predvsem, ne na komisiji, izrečene trditve, da nimamo urejenega statusa vojakov po 45. letu, bi pa vseeno nekaj dodal. Do sedaj teh problemov nimamo. Mi smo do danes imeli 23 primerov vojakov, ki smo jih odpustili oziroma ki zaradi nezmožnosti opravljanja vojaške službe, zaradi starosti, smo jim prekinili pogodbe. Od tega smo za 20 pripadnikov uredili prehod v druge državne organe, v sistem zaščite in reševanja, ali pa tudi spremembo statusa v Slovenski vojski. Trije pripadniki se niso za to odločili, vendar ne zaradi tega, da jim ne bi ponudili, ampak zaradi tega, ker so izbrali drugo varianto, ki jim je bila ugodnejša. Tako do sedaj nismo v naši zgodovini imeli še primera, ko nismo uspeli zaposliti vojaka po 45. letu. In ta problem ni tako akuten, kot se mogoče hoče prikazati. Tudi za nadalje naj povem, v letu 2016 bomo imeli 4 tovrstne primere, v letu 2017 20 tovrstnih primerov, v letu 2018 27 in v letu 2019 51. Moram pa pošteno povedati, da potem v letu 2020, 2021 in naprej bo pa tovrstnih primerov več, med 100 in 150. Treba je tudi povedati, da bomo tudi tu poskušali narediti optimalno, kar je možno, in se že pogovarjamo z Ministrstvom za javno upravo, da bomo ta prehod vojakov po 45. letu lažje oziroma jim omogočili lažji prehod znotraj javnega sektorja, bomo poskušali spremeniti Zakon o javnih uslužbencih, kjer bodo lahko ti vojaki kandidirali na delovna mesta v javnem sektorju brez javne objave oziroma razpisa. V Zakonu o sistemu plač bomo pa skušali, če se bomo dogovorili, urediti to zadevo tako, da vojaki v primeru prehoda z uradniškega delovnega mesta na strokovno tehnična delovna mesta ne bi izgubili napredovanja. In jaz ocenjujem, da do leta 2020 tovrstne problematike ne bomo imeli.

Zdaj pa še nekaj mogoče, kar bi moral pa negirati. Torej, da je več častnikov in podčastnikov kot vojakov, ne drži. Potem to, da ljudi mečemo na cesto in na zavod za zaposlovanje po 45. letu, tudi ne, sem pravkar povedal. Kar se pa usklajevanja Zakona o obrambi tiče, pa moram povedati, da smo znotraj Ministrstva za obrambo imeli že dvakratno usklajevanje, sodelovale so vse organizacijske enote, vsak je imel možnost dati pripombe, in imamo predlog zakona v osnutku. Po normativnem programu Vlade moramo zakon dostaviti v parlamentarno obravnavo v mesecu septembru in to bomo tudi storili. Seveda nas pa čaka tudi še javna obravnava, čaka nas še usklajevanje znotraj vseh sindikatov, čaka nas usklajevanje z zainteresirano javnostjo in to bomo tudi postorili.

Hvala lepa.