Lep pozdrav vsem skupaj. Sicer moj nagovor tukaj ni bil predviden ampak žal drugih predstavnikov ministrstva ni tukaj zato sem jaz tukaj. Jaz sem Marija Čebular Zajec iz Direktorata za podjetništvo, konkurenčnost in tehnologijo. Seveda, krožno gospodarstvo je pomembno tudi z vidika ne samo z vidika usmeritve v zeleno ali pa okolja. Rada bi pa povedala, da so tudi pri nas intenzivno s tem ukvarjamo, ne nazadnje je v ponedeljek Svet za konkurenčnost kjer bodo tudi ministri za gospodarstvo govorili o paketu za krožno gospodarstvo in se ga bo udeležil tudi naš minister, gospod Zdravko Počivalšek.

Tako da, kar se tiče tega je naše stališče da bo ta paket za krožno gospodarstvo imel nedvomno velike učinke na konkurenčnost EU gospodarstva ali bodo ti učinki pozitivni ali negativni, pa je predvsem odvisno od tega ali bo proces prehoda v krožno gospodarstvo voden sistematično, konsistentno, z dolgoročne perspektive in na najvišji ravni, tako s strani EU kot s strani držav članic.

Po našem mnenju je prehod v krožno gospodarstvo poleg industrije 4.0 eden izmed glavnih trendov industrijske in gospodarske politike. Oba trenda delata na učinkovitosti, eden na snovni pa energetski učinkovitosti, ki je pa tesno povezan tudi z učinkovitostjo procesov, kar v bistvu pomeni industrija 4.0 digitalizacija, robotizacija in tako naprej.

Zato moramo najprej prepričati sebe, se pravi gospodarstvo, politike, kakor koli, naše partnerje izven EU, da je to pravi industrijski sistem, ki temelji na trajnostni zasnovi. Je hkrati dobičkonosen, to pomeni da gremo v izgubo ampak je hkrati dobičkonosen in da razlogi za spodbujanje niso samo okoljski.

Z večjo učinkovitostjo pri vhodnih virih se, kot je bilo že prej izpostavljeno, blaži tudi probleme naraščanja cen surovin, uvozne odvisnosti in stroškov odlaganja odpadkov. Gre tudi za doseganje ne le gospodarskih in ne le okoljskih ciljev ampak tudi socialnih ciljev v obliki novih zaposlitev.

Torej posodabljanje gospodarstva mora iti poleg digitalizacije tudi v smeri večje energetske in snovne učinkovitosti. PO našem mnenju so tisti prioritetni ukrepi, na katere se je potrebno osredotočiti naslednji: Krepitev zavedanja, promocija dobrih praks iz tega področja, tudi v Sloveniji imamo kar nekaj dobrih praks s katerimi se lahko pohvalimo. Tudi v kako bi rekla, bolj energetsko intenzivnih industrijah, ki so po eni strani iz okoljskega vidika gledane kot ne tako napredne v temu smislu pa vendar vemo, da imamo papirno industrijo ki zelo intenzivno reciklira. Več bi reciklirali, če bi prišli do več surovine, imamo metalurško industrijo, ki je napisala prav strategijo prehoda v krožno gospodarstvo. Za jeklo vemo, da ga lahko recikliraš neprestano.

Potem naslednji ukrep kateri se nam zdi pomemben je spodbujanje ponovne uporabe materialov in trga sekundarnih materialov. Vemo, da včasih je že obstajalo bolj intenzivno kroženje sekundarnih materialov v gospodarstvu potem pa je to verjetno tudi zaradi zakonodaje nekako malo zamrlo. Potem pa seveda spodbujanje inovacij z močnim poudarkom na eko dizajnu, ki je lahko eden glavnih začetnih motorjev takšnega prehoda.

Seveda, kot je že predstavnik Ministrstva za kmetijstvo… MKGP dejal, da v bistvu so ključni zakonodajni ukrepi, ki bodo sledili temu akcijskemu načrtu. Trenutno je večina šele naštetih v tej prilogi k temu paketu. Zdaj, na podlagi samo naštetih predlogov, brez da bi poznali podrobnejše vsebine ali da bi se o vsebinah posebej razpravljalo se mi ne moremo opredeliti do tega. Važno pa nam je, da so ukrepi izvedljivi v danem časovnem okvirju, da so konsistentni, jasni in da omogočajo transparenten razvoj standardov za sekundarne surovine, da seveda spoštujejo načelo "pomisli najprej na male", da ne bo prevelikega dodatnega bremena za mala in srednja podjetja, ker vemo, da se bodo verjetno pojavile kakšne potrebe po dodatnem poročanju in seveda, da bodo ti predlogi ohranjali mednarodno konkurenčnost EU gospodarstva.

To so nekako glavna sporočila našega ministrstva, tako da, hvala lepa.