Hvala. Jaz bom kar od tukaj, če mi dovolite, ker bom lažje. Imam zelo kratko predstavitev.

Gospa državna sekretarka je že povedala kaj je krožno gospodarstvo. Jaz bi rada še enkrat poudarila tudi zelo pomemben vidik zakaj je krožno gospodarstvo. Ta graf kaže statistiko podatkov tako imenovane snovne produktivnosti, ki kaže razmerje bruto družbenega proizvoda na enotno porabljenih surovin in vidimo, da Slovenija je pod povprečjem. Kar pomeni, da za eden evro BDP porabimo dosti več surovin kot Luksemburg, Nizozemska ali pa Velika Britanija. V kontekstu, če pogledamo mega trende ugotovimo, da trenutna paradigma ekonomske rasti ob naraščajočem številu prebivalstva, ob naraščajočem številu ali količini potrošnji ni vzdržna glede na to, da živimo na omejenem planetu in glede na to, da pravzaprav vsako leto prekoračimo nosilno sposobnost planeta prej. Mislim, da od takrat, ko se je začelo meriti smo sedaj skrajšali to obdobje za 4, če ne, 5 mesecev.

Evropa in seveda tudi Slovenija je zelo uvozno odvisna od surovin, kar pomeni, da je zelo ranljiva glede na to, da cene trenutno nihajo oziroma je v pričakovanju, da bodo spet začele rasti. Zelo pomemben vidik je tudi strateški, kjer določene kritične surovine od katerih je odvisen gospodarski razvoj so locirane v določenih državah, geografskih območjih, ki so lahko tudi zelo nestabilne politično, kar po eni strani predstavlja tveganja za dostop, po drugi strani so tudi možni razni kartelni oligopoli dogovori, kar seveda pomeni, da smo zelo ranljivi, ker lahko govorimo o zelo visokih tehnoloških stvareh, ampak če virov ne bo bomo bolj malo lahko s tem naredili.

Krožno gospodarstvo ob seveda tehnološki revoluciji, ob tem, da izkoristimo potenciale, ki jih prinaša tudi razvoj tehnologij pomeni povečanje osnovne produktivnosti do 3 % letno in to na ravni EU lahko prinaša zelo velike ekonomske koristi v smislu prihrankov in seveda tudi v smislu dviga bruto družbenega proizvoda. To je recimo ena od študij, ki sta jo pripravili fundaciji Ellen MacArthur in, ki pravzaprav ponuja zelo veliko zelo koncertnih argumentov za to, da se lahko začnemo tudi konkretno pogovarjati kje v Sloveniji so sektorji kjer pravzaprav vidimo neke možnosti prehoda ali pa hitrejšega prehoda in da v končni fazi tudi zdaj poskušamo identificirati bodoče "winner-je" ali pa "loser-je" tega prehoda in da se začnemo pravočasno pripravljati na to, da "loser-jev" tega prehoda v Sloveniji ne bo.

V temu kontekstu mogoče zdaj samo še, na naši službi smo koordinirali pripravo operativnega programa izvajanja evropske kohezijske politike ,ki nastavke za prehod oziroma za elemente krožnega gospodarstva ponuja tako v smislu področij, ki se nanašajo na inovativnost, na raziskave in razvoj kot tudi v gospodarskem segmentu in seveda tudi v segmentu energije učinkovite rabe. Na podlagi tega oziroma vzporedno je nastajala strategija pametne specializacije, ki sem prepričana, da jo vsi poznate ali pa ste vsaj slišali zanjo. V temu dokumentu je fokus tudi na področju krožnega gospodarstva kjer načrtujemo vzpostavljanje mrež za prehod v krožno gospodarstvo.

Cilja konkretna sta dva, to se pravi izboljšati indeks snovne produktivnosti, to kar sem na začetku pokazala, da smo pod povprečjem, da se to izboljša in oblikovati 5 novih verig z zaključenim verig vrednosti. Fokusna področja so bila nekako identificirana v procesu podjetniškega odkrivanja, to se pravi gre za biomaso in razvoj novih bioloških materialov, porabo sekundarnih surovin in pa ponovna uporaba odpadkov ter energije iz alternativnih virov.

Tukaj bi rada poudarila, da polege tega vidika inoviranja, ki se nanaša na tehnologije je velik prostor ali pa veliko možnosti tudi na tako imenovanih ne-tehnoloških inovacijah, družbenih inovacijah in pa, tako kot je bilo danes že rečeno s strani predstavnika Evropske komisije, tudi inovacij v smislu poslovnih modelov.

Še ena pomembna stvar, ki mogoče je nimamo tako v fokusu, da v operativnem programu smo morali identificirati oziroma alocirati deleže sredstev, ki prispevajo k doseganju ciljev v zvezi s podnebnimi spremembami. Prej smo slišali da tukaj seveda med prehodom v krožno gospodarstvo in podnebnimi spremembami je močna korelacija, kar pomeni da tudi tukaj smo na nek način dolžni, da sredstva, ki jih imamo iz evropskih skladov tukaj porabimo za namene, kjer bomo lahko čim več sinergijskih učinkov dosegli in dejansko pomagali in konkurenčnosti in seveda kakovosti bivanja v Sloveniji.

Toliko na kratko, če pa so še kakšna vprašanja pa smo na voljo.