Spoštovani predsednik, poslanke in poslanci, vsi prisotni, prav lep pozdrav v imenu Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano!

Torej, na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano podpiramo prizadevanje komisije glede vzpostavitve ustreznega regulatornega okvira za razvoj krožnega gospodarstva na enotnem trgu. Spodbujanje razvoja trajnostnih aktivnosti v ključnih sektorjih in novih poslovnih priložnostih je lahko pomembna priložnost za rast in nova delovna mesta ter krepitev konkurenčnosti zadevnih sektorjev. Pri tem še posebej pozdravljamo, da je živilski sektor identificiran kot eden izmed petih prednostnih sektorjev, poleg plastike, kritičnih surovin, živilskih odpadkov, gradbenih odpadkov in odpadkov iz rušenja objektov ter biomase in izdelkov z biološkim izvorom. Z vidika delovanja področja našega ministrstva komisija načrtuje ukrepe na področju živilskih odpadkov in gnojil. Pri tem je treba opozoriti, da je Evropska komisija zgolj najavila, katere ukrepe bo predlagala, posamezni predlogi, njihova konkretna vsebina pa bo znana po objavi. Zato je tudi v tej fazi težko oceniti posledice in koristi za posamezen sektor, kajti presoja vplivov bo narejena šele po objavi samega predloga. Glede gnojil bo nova pobuda objavljena še letos, sedaj pa je v teku pregled zakonodaje, ki ureja to področje. Namen je vzpostaviti enake pogoje za vsa gnojila, vključno s tistimi iz recikliranja, kar seveda pozdravljamo. Kar se tiče živalskih odpadkov, je predvidenih več aktivnosti, in sicer: prvič, razvoj metodologije in kazalnikov za merjenje živalskih odpadkov, drugič, trajnostni razvoj za živilske odpadke, tretjič, donacija živil in uporaba živil, ki več niso za živalsko krmo, in zadnjič, četrtič, označevanje, torej datum uporabnosti na živilih. Pozdravljamo zadane ukrepe na področju zavržkov in odpadkov hrane, saj bo slednje prispevalo k uresničitvi ciljev trajnostnega razvoja do leta 2030, in sicer, prepolovitve živilskih odpadkov na prebivalca na maloprodajni in potrošniški ravni ter zmanjšanje izgub živil vzdolž proizvodnje in dobavne verige.

Slovenija proaktivno deluje na področju zmanjšanja izgub in odpadkov hrane. S podporo projektom, kot sta Volk je sit, koza cela, projekt Zveze Lions klubov, razdeljevanje viškov hrane, želimo opozoriti, da hrana ni odpadek. Rezultati so spodbudni. V relativno kratkem obdobju je prišlo do izjemnega napredka, in sicer se je v petletnem obdobju med leti 2008 in 2013 količina zavržkov hrane v Sloveniji zmanjšala za kar 63 %, s 197 kilogramov na 60 kilogramov na prebivalca, povprečje Evropske unije na tem področju je 123 kilogramov na prebivalca. V Sloveniji že tečejo tudi aktivnosti v smeri zbiranja presežkov hrane, ki ostanejo pri trgovcih, v obratih javne prehrane v javnem sektorju, ki se preko humanitarnih organizacij distribuira do socialno šibkejših skupin prebivalstva. Pri tem pa je pomembno tudi izboljšana uporaba označevanja datuma s strani akterjev v živilski verigi in njegovega razumevanja s strani potrošnikov, zlasti označevanje roka uporabe. Kljub temu, da smo z zakonodajo v Sloveniji omogočili uporabo živil, ki niso hitro pokvarljiva in imajo naveden rok "uporabno najmanj do", po preteku minimalnega roka opažamo, da se ni zmanjšala količina odpadkov hrane, kot je bilo pričakovano ob pripravi navedene uredbe. Pomembna sta predvsem dva razloga. Prvič, proizvajalci živil odgovarjajo za živila do minimalnega roka uporabe, ki so ga navedli na živilu, naprej pa ni jasno oziroma naslednji v verigi ne želijo prevzeti odgovornosti. In drugič, potrošniki ne razlikujejo dovolj med "porabiti do" in "uporabno najmanj do". V zvezi z uporabo bivših živil in stranskih proizvodov iz živilske verige v proizvodnji krme, ne da bi ogrožali varnost živil in krme, podpiramo stališče komisije, da je treba sprejeti dodatna pojasnila za industrijo in pristojne organe, v katerih primerih je mogoče bivša živila in stranske proizvode živilske industrije uporabiti za proizvodnjo krme oziroma krmljenje živali, brez da bi ogrožali varnost živil in krme. Eden od ciljev svežnja je tudi vzpostavitev metodologije EU za merjenje živilskih odpadkov in opredelitev ustreznih kazalnikov. Cilj podpiramo, čeprav nismo prepričani, da zajemamo dovolj široko področje. Po našem mnenju cilj zajema samo fazo, ki neko živilo postane odpadek, verjetno pa bi želeli s sistemom zajeti vso hrano, ki se kot take ne uporabi, ampak se v skladu z zakonodajo prej prekategorizira ali pridela v krmo za rejene živali, krmo za hišne živali ali pa se uporabi kot surovina v proizvodnji bioplina in komposta. O tem, ali določeno živilo oziroma proizvod postanejo odpadek odloči nosilec dejavnosti v primeru živalskih stranskih proizvod kamor spada vsa bivša živila živalskega izvora in živila, ki vsebujejo živila živalskega izvora ali v posameznih redkih primerih šele po tem, ko so bila izbrana in pridelana v skladu z zakonodajo na področju živalskih stranskih proizvodov.

Dodatno naj se navežem še na področje gozdarstva. Na področju gozdarstva ni predvidenih ukrepov, saj EU na tem področju nima skupne politike. Sicer pa koncept krožnega gospodarstva daje poudarek o hranjenju vrednosti surovin in virov čim dlje v gospodarstvu. Dejstvo je, da les predstavlja surovina obnovljivega izvora za te namene in ustreza načelom trajnostnega razvoja. V deklaraciji o usmeritvah za delovanje RS v institucijah EU v obdobju januar 2016 junij 2017 je zapisana zaveza, da si bo Slovenija na EU ravni prizadevala za spodbujanje razvoja gozdno lesnih verig in posledično lesno pridelovalne industrije. S tem bo zagotavljala učinkovita in celovita izraba lesa, ki za Slovenijo predstavlja strateško in ekološko prijazno surovino in enega najpomembnejših stebrov za prehod v zeleno krožno gospodarstva in ustvarjanje zelenih delovnih mest. Hvala lepa za vašo pozornost.